Spring break 09: KRF (2.del) Legenda o Krfu

Tako, iz spiska svojih želja in ciljev zdaj črtam GRČIJO.


Legenda o Krfu

Ljudstvo se je drlo, odmevalo je po stari grški cesti: »Stisni medeka, stisni medeka,« ko so s skupnimi močmi v strmi breg rinili dragega Brankota, tokrat vrednega 120€ našega slanega pota, ki se je prelival vse od čela ter kapljal z nosu na že mokra grška tla.

Na čelu je poveljeval Cesar Mrkić. Bil je Šiba Božja, tisti, ki prejema vse čestitke, prstke, poljube, od ljudstva, ki je občudovalo njegovo zlato vojsko. On je tisti, ki ima platno in škarje. Tisti, ki nam kaže luč po naši trnovi poti. »Stisni medeka,« so vztrajali, oni pa, kot največji borci, so se borili proti celemu svetu- proti gromom, vetru, strelam, dežju, nevihtam… Tistega dne se je v mestu pojavil skrivnostni vojščak Mirko, katerega glas je segal v deveto vas. Govoril je še skrivnostnejše prerokbe o najbolj skrivnostnejšem dekletu, ki je šlo po vodo. Preglasil je vso ljudstvo ter dal pečat Mrkićevi vojski. Zakaj trpljenje je bilo potrdilo o zvestobi in ljubezni do ljubljenk zlate vojske.

Božanstev Ane Dee in Done, ki sta čakali v njihovem dvorcu, da sprejmeta Branka v svoje naročje, da izmučeni vojski nalijeta piva do zgornjega roba ter sedeta v objem srečnežema, ki bi ju osvojila.

Mirko je pod Mrkićevim poveljem zadnji dan le preklical zlo prerokbo Boga Dežja ter privabil sonce, ki je doseglo malo gole kože. Vojaka in njuni muzi so se kljub nekaj sončnim žarkom odpovedali plavanju skozi kanal ljubezni, saj je voda še vedno dišala po mrzli smrti. »Ne potrebujemo dokaza, da se ljubimo,« je navsezadnje obstal stavek v zraku.

Stavek, katerega modrost in resnica je kar klicala k velikemu slavju, z veliko žlahtnih kozarčkov ter migajočih se bokov. »Častimo Boga Dioniza,« je kričalo ljudstvo in na bližnjem Ipsosovem kamnu pustilo pečat junaštva, v spomin na Mrkićevo vojsko, resnično ljubezen ter našega vozička Branka.

Legenda pravi, da pečat lahko izkorenini le bolj povezana klapa, ki se bo pojavila na Ipsosu. Vendar Viki Veliki priporoča: »Pusti drek, dok ma skorjo.«