Give me one moment in time
When I'm racing with destiny
Then in that one moment of time
I will feel eternity ...
Brez dvomov "the Diva", ki bi jo z veliko začetnico zapisala med najvplivnejše kreatorje glasbenih trendov. V svoji dolgoletni karieri je prodala več kot 170 milijonov albumov in singlov, velja za dobitnico največ glasbenih nagrad (dva emmyja, šest grammyjev, 30 glasbenih nagrad Billboard in mnogo drugih). Virtuozinja, ki svoje pesmi nikoli ni zapela na enak način.
Žal je še ena izmed legend, ki je svoj talent utapljala v drogah in alkoholu, kar je v zvezdniškem svetu zelo pogost povod k hitremu koncu. Whitney Houston je umrla, zaradi utopitve v kadi, v soboto 11.2.2012, njen glas pa bo živ za vedno.
Sem človek, ki verjame, da se posameznikov "One moment in time" lahko ponovi večkrat. Po moji teoriji v življenju ne obstaja prelomnica, kjer bi se lahko zadovoljil s svojim stanjem in se prenehal razvijati. Nikakršen uspeh ni dovolj za stagnacijo in nikakršna količina denarja ne bi smela biti ciljna črta v življenju.
A strup za človeško samoaktivacijo očitno res obstaja - denar. Prenasičenost denarja se pri ljudeh velikokrat izkaže kot vir nesreče. Tragične zgodbe, ki se dnevno pojavljajo v medijih, pa me odkrito sprašujejo "Si še vedno želiš slave in denarja?".
Denar je sveta vladar. Je vir sovraštva, žalosti, nesreče, bojevanja in smrti. Slednjemu botrujejo vsakodnevni dogodki, ki prikapljajo v medije. Najbolj me preseneča to, da se iz slišanega ne naučimo nič novega. Ljudje so mi že velikokrat dokazali, da se raje umikajo dobronamernim komentarjem in slabosti preizkusijo na lastni koži. Kljub dolgemu razmisleku pa si še vedno nisem na jasnem ali gre za nezaupanje, neumnost ali pa človeško ignoranco, češ "kaj boš pa ti vedel". Oh, kako paše zmagoslavni "sem ti rekel".
Moja današnja tema se po podstrešju valja že dlje časa, Whitneyina črna pretekost pa jo je le še prisilila k dopolnitvi. Nikoli nisem razumela, zakaj se na videz uspešni ljudje zatekajo k drogam in alkoholu, ali pa se uničujejo na drugačne načine. Še manj razumem, zakaj bogastvo tako zelo privlači "navadne smrtnike", ko pa so dnevno obveščeni o vsem zlu, ki ga prinaša bogastvo. Mar res tako sveto verjamemo, da bomo znali bolje gospodariti z denarjem in ga dlje časa zadržati pri sebi? Hitro pridobljeni denar je tudi hitro izgubljeni, kar lahko potrdijo dosedanji zmagovalci iger na srečo.
Denar razvrednoti stvari, zdolgočasi premožne in privlači hinavce. Slednje je, po mojem mnenju, tudi glavni razlog za nesreče bogatune, ki jih v prepade pahne še pritisk medijev.
Da sta denar in lepota precenjena, sem trdno prepričana. Plehkost ljudi okoli mene je včasih tako neznosna, da bi najraje spakirala kovčke in se preselila v leseno kočo sredi ničesar. Nevzdržna je predvsem misel, da nikoli ne bodo občutili prave pristne sreče, svoje dvome bodo utapljali v nakupovanju dragih kosov oblek, svoje ege bodo hranili z dekleti, ki se bodo palile na dobre avtomobile, svoje lažne obraze pa bodo zavijali v maske iz denarja. Kako neumno. In kakšna količina takšnih ljudi! Bolano.
In ko bi odšla v neznano ... Tam me ljudje ne bi ocenjevali po videzu, po avtu, ki ga vozim, ne bi me morili z neumnimi mnenji ali sva s fantom res za skupaj, ali sem na pravi šoli, ali mi pristaja moj poklic ...
... tam bi me videla le narava, kako preprosta sem, da rada ljubim in pomagam. Šele to je prava sreča.
When I'm racing with destiny
Then in that one moment of time
I will feel eternity ...
Brez dvomov "the Diva", ki bi jo z veliko začetnico zapisala med najvplivnejše kreatorje glasbenih trendov. V svoji dolgoletni karieri je prodala več kot 170 milijonov albumov in singlov, velja za dobitnico največ glasbenih nagrad (dva emmyja, šest grammyjev, 30 glasbenih nagrad Billboard in mnogo drugih). Virtuozinja, ki svoje pesmi nikoli ni zapela na enak način.
Žal je še ena izmed legend, ki je svoj talent utapljala v drogah in alkoholu, kar je v zvezdniškem svetu zelo pogost povod k hitremu koncu. Whitney Houston je umrla, zaradi utopitve v kadi, v soboto 11.2.2012, njen glas pa bo živ za vedno.
Slava in denar. Blišč ali Beda?
Sem človek, ki verjame, da se posameznikov "One moment in time" lahko ponovi večkrat. Po moji teoriji v življenju ne obstaja prelomnica, kjer bi se lahko zadovoljil s svojim stanjem in se prenehal razvijati. Nikakršen uspeh ni dovolj za stagnacijo in nikakršna količina denarja ne bi smela biti ciljna črta v življenju.
A strup za človeško samoaktivacijo očitno res obstaja - denar. Prenasičenost denarja se pri ljudeh velikokrat izkaže kot vir nesreče. Tragične zgodbe, ki se dnevno pojavljajo v medijih, pa me odkrito sprašujejo "Si še vedno želiš slave in denarja?".
Denar je sveta vladar. Je vir sovraštva, žalosti, nesreče, bojevanja in smrti. Slednjemu botrujejo vsakodnevni dogodki, ki prikapljajo v medije. Najbolj me preseneča to, da se iz slišanega ne naučimo nič novega. Ljudje so mi že velikokrat dokazali, da se raje umikajo dobronamernim komentarjem in slabosti preizkusijo na lastni koži. Kljub dolgemu razmisleku pa si še vedno nisem na jasnem ali gre za nezaupanje, neumnost ali pa človeško ignoranco, češ "kaj boš pa ti vedel". Oh, kako paše zmagoslavni "sem ti rekel".
Moja današnja tema se po podstrešju valja že dlje časa, Whitneyina črna pretekost pa jo je le še prisilila k dopolnitvi. Nikoli nisem razumela, zakaj se na videz uspešni ljudje zatekajo k drogam in alkoholu, ali pa se uničujejo na drugačne načine. Še manj razumem, zakaj bogastvo tako zelo privlači "navadne smrtnike", ko pa so dnevno obveščeni o vsem zlu, ki ga prinaša bogastvo. Mar res tako sveto verjamemo, da bomo znali bolje gospodariti z denarjem in ga dlje časa zadržati pri sebi? Hitro pridobljeni denar je tudi hitro izgubljeni, kar lahko potrdijo dosedanji zmagovalci iger na srečo.
Denar razvrednoti stvari, zdolgočasi premožne in privlači hinavce. Slednje je, po mojem mnenju, tudi glavni razlog za nesreče bogatune, ki jih v prepade pahne še pritisk medijev.
Da sta denar in lepota precenjena, sem trdno prepričana. Plehkost ljudi okoli mene je včasih tako neznosna, da bi najraje spakirala kovčke in se preselila v leseno kočo sredi ničesar. Nevzdržna je predvsem misel, da nikoli ne bodo občutili prave pristne sreče, svoje dvome bodo utapljali v nakupovanju dragih kosov oblek, svoje ege bodo hranili z dekleti, ki se bodo palile na dobre avtomobile, svoje lažne obraze pa bodo zavijali v maske iz denarja. Kako neumno. In kakšna količina takšnih ljudi! Bolano.
In ko bi odšla v neznano ... Tam me ljudje ne bi ocenjevali po videzu, po avtu, ki ga vozim, ne bi me morili z neumnimi mnenji ali sva s fantom res za skupaj, ali sem na pravi šoli, ali mi pristaja moj poklic ...
... tam bi me videla le narava, kako preprosta sem, da rada ljubim in pomagam. Šele to je prava sreča.
Komentarji