3. Donchi o...SMRTI

Verjetno nisem edina, ki si postavlja vprašanje, kako bo, ko me ne bo več tu…Kaj se zgodi z umrlim in podobno… Ni mi jasno…Kaj se zgodi nato? Kako lahko človekova osebnost, kar izgine? Življenje s posameznikovega stališča je subjektivno…in ne morem si predstavljati, da Dona potem naenkrat ne bo obstajala…Kaj se bo zgodilo z mano?...Moje telo bodo vrgli v okvir zbitih desk in me grobo spustili v temno celico, kjer bom zaključila svoje življenje??...In nato bom gnila in gnila…jedli me bodo črvi in…Vsi bodo upali, da sem pristala v peklu…ja ja…še vseeno skrito upam, da obstaja posmrtno življenje, kakor so verjeli Egipčani…Zakaj?.Zato, ker mi je všeč živeti. Kar pa še ne pomeni, da me zakopljite z mojo omaro oblek in nakita…v dobri veri, da bom to imela za popotnico v večno življenje…
Mogoče pa bom na robu smrti res videla tisti temen tunel in na koncu luč…in roko odrešitve?..Nato pa se bom zbudila…drugje?drugačna?..Imam toliko vprašanj…kdaj bom izvedela odgovore?... Ko umrem…se javim na (takrat že staromoden) blog in sporočim kje sem… Mogoče pa mi bodo celo zrasla krila…in vsak večer bom bedela nad vami…