No… kako naj ga opišem. Zopet eno izmed obdobij, takšnih zelo kratkih, ko ti okoli glave letajo le plitve misli, nepomembnosti, muhe zaviralke, katerih naloga je ustavitev poglobljenega razmišljanja, produktivnosti ter kakšne posebne volje do ustvarjanja. Ne bi je ravno imenovala lenoba, temveč nekakšna črna luknja, ki vsake toliko časa vsrka misli, ki bi se v »normalnem okolju« razvijale naprej ter morda tvorile kakšen kos popisanega lista, si mogoče zaslužile tudi objavo na blogu… kaj pa vem. Če hoče biti počitek, pa naj bo počitek! Namreč na silo se ravno ne da delati. Po vsakem obdobju pa tako ali tako pridejo spet dnevi nešteto idej…

Tole pač v opravičilo.
Opravičilo za takšno dolgočasnost, ki ste jo doživeli, če ste vsaj dvakrat v tem tednu pogledali moj blog. Nič od nič…