Slaba vest?

Tako smo pač narejeni. Včasih pojemo kakšen kos kruha preveč, včasih koga užalimo, včasih pa se pač prepustimo ne delu. In, ker so se prazniki končali, iz zvezkom že piham prah, je odličen dan, za slabo vest. Če smo si za Novo leto obljubili, da bomo manj jedli, bili bolj delavni, se ob takih dolgočasnih, zaspanih nedeljah zavemo, da iz tega ne bo nič, saj se vse samo prelaga na naslednje dneve. O ja, saj jih je še veliko v tem letu...

Priznam, pogosto imam slabo vest. Vzgojena sem v recimo kar delovno dekle, ki iz dneva v dan nekaj brska, praska, piše... vse dokler ne pridejo počitnice, ki obrnejo na glavo popolnoma vse. In moram reči, da sem se med počitnicami res spočila, ter kaj je še hujše: razvadila! Priznam, da sem prav nesramno dolgo spala, ter zvečer hodila spati še pozneje, Dragi me je popolnoma razcartal, zvezki pa so ves čas mirno ležali v kotu... Uživala sem!

Jutri pa spet na polno dalje... Vsem tistim, ki se še ne nameravate odpovedati lenarjenju, pa polagam na srce: Delajte, saj od ne dela slaba vest otopi. In ne, ni dobro!