Sanjam, sanjaš, sanja

Sanje, sanjarjenje, lepe sanje, grozne sanje, mokre sanje, sanjski otok, princ iz sanj, sanjske zgodbe, mučne sanje…

Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem. Pojavljajo se pri ljudeh, večini sesalcev in pri nekaterih vrstah ptičev. Posameznik po navadi ne more izvajati kontrole nad sanjami. Izjema tukaj je lucidno sanjanje, v katerih posameznik spozna da sanja in lahko do neke mere kontrolira sanjsko okolje. Čas spanja, ki ga zapolnjujejo sanje, je pri človeku opredeljen na 90 do 120 minut na noč, pri živalih pa se spreminja glede na njihovo velikost (npr. miš sanja okoli 10 min, maček 24, slon 120).

(wikipedia)

Zelo pogosto sanjam. Nekako se mi zdi, da se količina sanj z leti vedno bolj povečuje. Če so bile sanje prisotne nekoč vsak tretji dan, sanjam danes prav vsako noč.

Tega posta ne bi pisala, če zadnjič ne bi malo bolj poglobljeno razmišljala o sanjah… Namreč, nekako se mi zdi, da sanje lahko kontroliram. Torej, če sanjam kaj groznega, se v sanjah začnem prepričevati, da to ni resnično, ter se uščipnem v ramo ali pa ljudi, ki so takrat prisotni poleg sprašujem nekaj v tej smeri. Poleg tega, da sama svojim sanjam kdaj pa kdaj ne nasedem, pa sem ugotovila naslednje: Ko se pojavim v določeni situaciji, jo začnem reševati na vse možne načine, in to tako, da se prav res poglobim v stvari, ter jih zavestno rešujem, pretehtam vse možnosti ter posledice, ki sledijo mojim dejanjem. Najbolj smešno pa se mi zdi ravno to pol-zavedanje za probleme, ki se pojavijo, a hkrati toleriram in ne razmišljam o čudnih stvareh, ki se zgodijo. Primer: če nekomu zraste tretje oko, nekdo zna leteti, prijateljica se spremeni v fanta… takšne stvari popolnoma sprejmem brez razmišljanja ter jih začnem reševati. Rešujem pa jih toliko časa, dokler: a) zaradi prenaporne naloge ne začnem sanjati kaj drugega ali pa b) se v težki nalogi prepričam, da sanjam in se raje zbudim.

Tako nekako fascinantno delujejo te stvari ter hkrati smešno: zakaj se zavedam problemov ter »trezno« razmišljam o njih, hkrati pa se mi čudne stvari ne zdijo nikakor sumljive.

In kaj sanjam? V kolikor sanj ne pozabim, se pogosto zalotim, ko znam leteti (vendar le 1m nad tlemi) ali pa bežim pred neko stvarjo (verjetno se tudi vam kdaj zgodi, da tečete v počasnem posnetku, bitje za vami pa šprinta v polno) ter tudi podoživljam stvari vsakdanjega življenja, kakor tudi sanjam o prihodnjem dnevu (takšne sanje znajo biti predvsem zelo »zmedljive«).

Že od najzgodnejših začetkov so človeka prevzemale sanje. Včasih so ljudje verjeli, da sanje pošilja bog. Celo danes so sanje zavite v skrivnost, to pa jih ločuje od našega vsakdanjega življenja. In verjetno ste že slišali za ljudi, ki testirajo, raziskujejo, preverjajo sanje, njihov pomen ter pogostost pri ljudeh. Verjetno nekateri poznate tudi Sanjsko knjigo, ki naj bi razložila pomen simbolov, ki se pojavijo v sanjah. V kakšni meri verjeti tem razlagam, ne vem. Vem le to, da se moji mamici dogaja, da se napovedane stvari pri simbolih, ki jih sanja res zgodijo. Naključje ali je res kaj na tem? Ne bi vedela…

Torej… o čem sanjate vi?

p.s.: Mogoče se še kaj vrnem na to temo, z razlago kakšnih sanj…

(http://sl.wikipedia.org/wiki/Sanje)