100jko: Ojla, dragi bralci. Ali ni zadnje čase zelo lepo vreme? Sonce je takšne bedne volje, sije le par uric na dan, pa še to se delno skriva za oblaki. Tako, da mi ostaja to, napol mrtvo vreme ob katerem lahko le spim. Saj ne, da sem zelo delaven človek, pa vendar ob takšnem vremenu nimam nikakršne motivacije. Stvar, ki me vedno spravi v dobro voljo, je misel praznike. Čas kuhanega vina, smučanja, žuranja, božičnih pesmi in seveda druženja. Božični okraski so že tukaj, a kaj, ko si jih ne upam niti pogledati, ker so njihov pomen čisto uničili mediji z »JOJ-RECESIJA« jamranjem.
Pravzaprav sem jo že nehal, ker mi gre počasi že na bruhanje in zato raje uporabim svoj prenosnik in si na njem pogledam kakšno nanizanko. Takrat, ko pa dejansko zagrabim daljinski upravljalnik, pa vidim le ene in iste stvari. Na 24ur nam neprestano jamrajo, kako bomo vsi kmalu »umrli« od hude gripe. Vsake toliko časa si vzemejo še nekaj minut, da čisto skritizirajo našo vlado, ker je le ta zelo poredna. Oj, ti vlada smotana zakaj ne daš ubogim ljudem 1000 eurov minimalne plače!? Mogoče zato, ker podjetja v Sloveniji komaj plačujejo trenutno minimalno plačo delavcem? Ali mogoče celo zato ker je država v krizi in že tako ali tako nima denarja (razen za božične okraske, bi se takoj kdo potožil)?
Postanem jezen in premaknem na drugi kanal. Artur! Artur! Marjan! Marjan! Ojoj. To je kmetija, ki je prevzela slovensko javnost. Vsi se ji smejejo, vsi se nad njo zgražajo, vsi mislijo, da je neumna, toda VSI jo gledajo. Sam sem jo prvič hotel pogledati izključno zaradi La Toye. Resnično me je zanimalo kakšna je ta naša super-pornozvezda. Seveda sem ob prvem pogledu ugotovil, da je ženska prečudovita (seveda od ramen navzdol). Drugič sem si jo pa ogledal le zato, da sem videl kako je Salome dobila po pi*** em... raje recimo, dobila po nosu. Priznam, da bi jo/ga verjetno tudi jaz, ob takem pretiranem pametovanju, želel vzgojno okoli ušes. Pa so mi doma rekli: »Marko, nikoli ne tepi žensk!« Tukaj mislim, da bi mi doma nekako uspeli oprostiti.
Hitro premaknem na nek drug program. O, končno nek film. Hmmm, zdi se mi znan, mislim, da sem ga že gledal. Neeeee. Na Tv-ju je edini film, ki ga gledamo vsako leto ta čas. DA, uganili ste, to je vaš in naš stokrat pogledan film SAM DOMA (1-3). Priznam, da sem se prvih 20x nasmejal vsaki smešni sceni v tej trilogiji, toda danes me drži, da bi vrgel televizor skozi okno. Če tale članek bere kdo, ki ima moč preprečiti ponovno predvajanje tega filma, vas v imenu cele države prosim, da to storite.
Televiziji dam zadnjo možnost in zadnjič pritisnem gumb za naslednji program. Šport! Slovenski predstavnik na turnirju v bilijardu? Zanimivo... Potem pa komentator: »Ogledal si je položaj krogel na mizi. Nežno prime palico v roke in nameri v desno zgornjo luknjo ... zgrešil je. Zadel je v črno, žal smo s to potezo izgubili vsako upanje, da bi videli našega Janeza s pokalom v roki. Če ne morem čestitati njemu, bom pa čestital našim nogometnim igralcem, ki so se uvrstili na svetovno prvenstvo (to se je zgodilo pred tremi tedni ali več) in bodo tam naredili....«
Ugasne televizor in se grem zjokati na WC. Kjer upam, da bo Dona našla kaj bolj pametnega na televiziji.
Dona: Medtem, ko Marko joče na WC-ju še sama poprimem za daljinec ter se sprašujem, kaj neki ga je vznemirilo, da je tako hitro odvihral. Program, ki ga ponuja televizija res ni nekako presežek zanimivega. Poleg že povedanih stvari, ki so zmotile njega, naletim na tri zaporedne nadaljevanke. Katere, se sprašujete? V mislih imam španske limonade, kjer je zgodba vsake ista: zaljubita se popolnoma drugačna človeka iz različnih družbenih slojev, potem je tam vedno kruta tašča, ki hoče v sinovo zvezo vriniti bogato prijateljičino hčerko, nato nekdo oslepi, drugi pa umre, glavna junakinja pa ugotovi, da je vnukinja bogataša. Stalnica, ki se vleče že od mojega sedmega leta, ko je na tv-zaslonih blestela Esmeralda. Edina pozitivna stvar takšnih žajfnic je samo to, da se naučiš španskega jezika. Nadaljujem z naslednjim programom, kjer po tri ure na dan, oprostite izrazu, nategujejo gledalce z nagradnimi igrami, v katerih iščeš napake na sliki, skrite besede, prava števila. Nateg pa je cena klica, ki pa ga ne sprejmejo, medtem, ko se ženska na televiziji dere: »Noben ne pokliče! Kličite, kličite ljudje!« Hitro prestavim, da se ne bi preveč vznemirila. Na sporedu je eno izmed tekmovanj za naslednji top model. Osebno zelo rada gledam tovrstna tekmovanja, kar pa me jezi je to, da sezono ponavljajo že tretjič. Nadaljujem na, zame, bolj zanimivih dodatnih programih, ki jih dobiš poleg ponujenih paketov različnih telefonskih podjetij. In, če imam srečo, ne vrtijo Razočaranih gospodinj, katere sem že zdavnaj pogledala! Poleg kokic v roki, 100jkota v objemu ter humorističnih serij na FOXu, lahko nato mirno vegetiram še kakšno uro. Dokler ne pridejo na vrsto nezanimive serije.
Očitno bova danes gledala v luft, dragi!
In kaj počnem medtem, ko čakam povabilo na kuhančka? Ja, bulim v to smotano televizijo.
Pravzaprav sem jo že nehal, ker mi gre počasi že na bruhanje in zato raje uporabim svoj prenosnik in si na njem pogledam kakšno nanizanko. Takrat, ko pa dejansko zagrabim daljinski upravljalnik, pa vidim le ene in iste stvari. Na 24ur nam neprestano jamrajo, kako bomo vsi kmalu »umrli« od hude gripe. Vsake toliko časa si vzemejo še nekaj minut, da čisto skritizirajo našo vlado, ker je le ta zelo poredna. Oj, ti vlada smotana zakaj ne daš ubogim ljudem 1000 eurov minimalne plače!? Mogoče zato, ker podjetja v Sloveniji komaj plačujejo trenutno minimalno plačo delavcem? Ali mogoče celo zato ker je država v krizi in že tako ali tako nima denarja (razen za božične okraske, bi se takoj kdo potožil)?
Postanem jezen in premaknem na drugi kanal. Artur! Artur! Marjan! Marjan! Ojoj. To je kmetija, ki je prevzela slovensko javnost. Vsi se ji smejejo, vsi se nad njo zgražajo, vsi mislijo, da je neumna, toda VSI jo gledajo. Sam sem jo prvič hotel pogledati izključno zaradi La Toye. Resnično me je zanimalo kakšna je ta naša super-pornozvezda. Seveda sem ob prvem pogledu ugotovil, da je ženska prečudovita (seveda od ramen navzdol). Drugič sem si jo pa ogledal le zato, da sem videl kako je Salome dobila po pi*** em... raje recimo, dobila po nosu. Priznam, da bi jo/ga verjetno tudi jaz, ob takem pretiranem pametovanju, želel vzgojno okoli ušes. Pa so mi doma rekli: »Marko, nikoli ne tepi žensk!« Tukaj mislim, da bi mi doma nekako uspeli oprostiti.
Hitro premaknem na nek drug program. O, končno nek film. Hmmm, zdi se mi znan, mislim, da sem ga že gledal. Neeeee. Na Tv-ju je edini film, ki ga gledamo vsako leto ta čas. DA, uganili ste, to je vaš in naš stokrat pogledan film SAM DOMA (1-3). Priznam, da sem se prvih 20x nasmejal vsaki smešni sceni v tej trilogiji, toda danes me drži, da bi vrgel televizor skozi okno. Če tale članek bere kdo, ki ima moč preprečiti ponovno predvajanje tega filma, vas v imenu cele države prosim, da to storite.
Televiziji dam zadnjo možnost in zadnjič pritisnem gumb za naslednji program. Šport! Slovenski predstavnik na turnirju v bilijardu? Zanimivo... Potem pa komentator: »Ogledal si je položaj krogel na mizi. Nežno prime palico v roke in nameri v desno zgornjo luknjo ... zgrešil je. Zadel je v črno, žal smo s to potezo izgubili vsako upanje, da bi videli našega Janeza s pokalom v roki. Če ne morem čestitati njemu, bom pa čestital našim nogometnim igralcem, ki so se uvrstili na svetovno prvenstvo (to se je zgodilo pred tremi tedni ali več) in bodo tam naredili....«
Ugasne televizor in se grem zjokati na WC. Kjer upam, da bo Dona našla kaj bolj pametnega na televiziji.
Dona: Medtem, ko Marko joče na WC-ju še sama poprimem za daljinec ter se sprašujem, kaj neki ga je vznemirilo, da je tako hitro odvihral. Program, ki ga ponuja televizija res ni nekako presežek zanimivega. Poleg že povedanih stvari, ki so zmotile njega, naletim na tri zaporedne nadaljevanke. Katere, se sprašujete? V mislih imam španske limonade, kjer je zgodba vsake ista: zaljubita se popolnoma drugačna človeka iz različnih družbenih slojev, potem je tam vedno kruta tašča, ki hoče v sinovo zvezo vriniti bogato prijateljičino hčerko, nato nekdo oslepi, drugi pa umre, glavna junakinja pa ugotovi, da je vnukinja bogataša. Stalnica, ki se vleče že od mojega sedmega leta, ko je na tv-zaslonih blestela Esmeralda. Edina pozitivna stvar takšnih žajfnic je samo to, da se naučiš španskega jezika. Nadaljujem z naslednjim programom, kjer po tri ure na dan, oprostite izrazu, nategujejo gledalce z nagradnimi igrami, v katerih iščeš napake na sliki, skrite besede, prava števila. Nateg pa je cena klica, ki pa ga ne sprejmejo, medtem, ko se ženska na televiziji dere: »Noben ne pokliče! Kličite, kličite ljudje!« Hitro prestavim, da se ne bi preveč vznemirila. Na sporedu je eno izmed tekmovanj za naslednji top model. Osebno zelo rada gledam tovrstna tekmovanja, kar pa me jezi je to, da sezono ponavljajo že tretjič. Nadaljujem na, zame, bolj zanimivih dodatnih programih, ki jih dobiš poleg ponujenih paketov različnih telefonskih podjetij. In, če imam srečo, ne vrtijo Razočaranih gospodinj, katere sem že zdavnaj pogledala! Poleg kokic v roki, 100jkota v objemu ter humorističnih serij na FOXu, lahko nato mirno vegetiram še kakšno uro. Dokler ne pridejo na vrsto nezanimive serije.
Očitno bova danes gledala v luft, dragi!
Komentarji