Dona: Pozdravljeni, hello, salut, bon giorno, alohas, najini predragi bralci! Znanje tujih jezikov je v današnjem času zelo pomembno, pravijo. Za mlade iz Slovenije to velja kot pribito, kaj pa za druge?
Vse večja razvitost sodobne družbe sili k reformiranju šolskih programov ter ponudb različnih mladinskih organizacij. Strmenje k družbi, ki temelji na znanju, s seboj prinaša tudi mnogo novosti ter zahtev po višjih nazivih ter posameznikovi razgledanosti. Slovenija je že ena izmed takšnih držav, ki se mora zaradi svoje majhnosti še bolj potruditi k prepoznavnosti. Zatorej se na področju znanja vse bolj povezuje z drugimi državami ter sodeluje na mnogo natečajih. Sama bi se rada osredotočila na nas, mlade. Že kar nekaj let so v šolah in v različnih organizacijah omogočene izmenjave s tujimi državami, ekskurzije po Evropi, poceni tečaji tujih jezikov, tečaji in študij v tujini ter mnogo drugih stvari. Ponudbe so še posebej poudarjene v srednjih šolah. Sam učni program ter kriteriji so še vedno zastareli, medtem ko se možnosti izpopolnjevanje znanj izboljšujejo iz leta v leto.
Ker zelo rada potujem ter spoznavam nove kraje, so mi ponujene možnosti na šoli, pisane na kožo. Sicer zaradi le-teh mogoče malo trpi tudi pouk, pa vseeno mislim, da mi bo francoska zgodovina legla globlje v možgane, ko bom zgodbo poslušala v Franciji, kot pa v šoli, 8. šolsko uro. Trenutne ponudbe so na primer: obisk Francije, Dunaja, Benetk, Londona, Škotske, Italije, Nizozemske, Belgije, Madžarske in Slovaške, hkrati pa so na šolo ter v mladinske centre povabljeni tudi tuji učitelji, oz. študentje, da bi nas naučili tuje jezike. Tako imamo na šoli moldavsko učiteljico, trenutni tečaj španščine, ki ga poučuje Mehičan ter dodatne ure francoščine s francoskim učiteljem.
Slabost, ki pa bi jo izpostavila pri novih tehnikah učenja so izmenjave z državami, v katerih govorjenje angleščine peša. Ne znati govoriti angleško? Verjetno je zelo malo mladih, ki ne bi govorili angleščine v Sloveniji in misel na to, da te tuj dijak ne bo razumel, ko ga boš vprašal, če je žejen, je smešna, a resnična! Slovenija je ena takšnih državic, v katerih se moramo mladi truditi, da pridobimo znanja ter s svojo uspešnostjo lahko poletimo čez meje. Tega na primer, v velikokrat večji Italiji ne potrebujejo. Pravzaprav dve tretjini Italijanov sploh ne vesta, kje se nahaja Slovenija! Težave z angleščino imajo tako večje države, ki zase ne potrebujejo tujih jezikov ali tujih znanj, na primer Nemčija, Francija, Italija, Velika Britanija. Če povzamemo, Slovenska mladina je glede na zahteve na kar visokem nivoju znanja tujih jezikov.
In za konec še kratka razsvetlitev, zakaj se mi je tema zdela vredna omembe? Ponos na znanje slovenske mladine ob pogovoru z 19-letnim Italijanom.
Italijan: How many times are you engaged with your boy??
Dona: Sorry?
Italijan: How long do you stay with your boy??
Dona: 2 years.
Italijan: Oh it is more times. Many sorry.
Haha, kaj naj rečem. Slovenija, gre naprej!
100jko: Tudi sam sem se že ubadal s tem problemom. Zakaj vedno na izmenjave pridejo tujci, ki jim tuji jeziki najbolj ne ležijo? Odgovor je preprost - Za kazen! Pomoje Francozi pošljejo svoje najbolj pridne in pametne učence v Veliko Britanijo, Nemčijo in podobne super-razvite evropske države. K nam pa prispe intelektualno dno njihovih učencev. Žalostno je, da veliko Evropejcev, ki živi severneje od nas, povezuje Slovenijo z Jugoslavijo. Pravzaprav nas veliko ljudi meče vse v isti koš. Enkrat sem se pogovarjal z Američanom, ki je izjavil, da si ne upa priti v Slovenijo, ker ga je strah, da ga bodo ubili. KAJ?!?! Po dvajsetih minutah sem mu končno dopovedal, da Slovenija ni v vojni s Kosovom, in da pri nas ni norih mafijcev, ki bi naključno pobijali ljudi. Prav tako mi je bilo smešno gledati obraze ljudi v Gradcu (AU), ki so nas neumno gledali, ko smo rekli, da smo iz Slovenije. “Kje pa je to?”, nas je vprašalo nekaj »pacientov«. Spomnim se tudi, da je nekdo celo mislil, da je Slovenija mesto v Avstriji. Halo? Pa človek, obrni se proti jugu in hodi 20minut, pa se boš zaletel v našo mejo!
Se pa ne strinjam z Dono, ki nas ima (nas Slovence) za prave vodnjake polne tujih jezikov. Tudi v Sloveniji situacija ni ravno fantastična. V gimnaziji sem imel sošolki, ki sta v osnovni šoli imeli same petice, a se je v gimnaziji izkazalo, da je njuno znanje na popolni nuli. Ubožici sta se morali naučiti v parih mesecih to, kar smo se mi učili veliko let. Prav tako je na koncu gimnazije imelo par učenk višjo oceno pri angleščini, kot jaz, pa se z Angležem ne bi znale zmeniti niti za pijačo. Žalostno je, da se pri nas še vedno piflamo zgodbice in ne učimo uporabnega znanja. Z ustnim spraševanjem je naša profesorica prenehala že po prvem letniku. Zakaj? Vedela je, da če bo ustno spraševala, bo dobilo en kup deklet enico in jo bo potem morala popravljati. Očitno pa ni želela biti odgovorna za tisto eno trojko, zaradi katere ubogica ne mogla biti odlična. Imel sem sošolko, ki vam je lahko zrecitirala cel postopek nastanka trinitrotoluena, vedela je celo koliko litrov padavin imajo v mesecu maju v Južno-Afriški republiki, a ko so jo vprašali kje je Črna gora, je gledala v tisti nemi zemljevid kot kakšno tele v nova vrata. Vedela je, da se ta nahaja tam nekje okoli Mehike. Mah, naše šolstvo je čisto na tleh. Jaz sem trenutno opisoval stanje na gimnaziji, kako porazno je šele znanje na različnih ekonomskih in trgovskih šolah, pa sploh ni vredno omenjati.
Veste kaj pa je najbolj žalostno od vsega? Da se je o Sloveniji najbolj govorilo, ko smo uvedli super drage vinjete. Še dražje bi morale biti tako, da si bi vsak tujec zapomnil v kateri državi je dal 100eu za 200km avtoceste. Bolje biti drag Slovenec, kot pa Slovenec v vojni s Kosovom!
Komentarji