Se počutite utesnjene? Izgubljene v delu? Si želite morda malo premora?
Današnji časi razvitega sveta od nas zahtevajo vedno več, kar povzroča nemalo preglavic, v delo zakopanim, ljudem. Gumba za »možgane na off«, s katerim bi lahko malo zadihali, še ne prodajajo v nobeni, še tako naprednejši, trgovini z visoko tehnologijo. Da bi si kar sami privoščili malo prostih dni pa je, zlasti v trenutnem stanju brezposelnosti, zelo nevarno za naša delovna mesta. Tudi osnovnošolci, dijaki in študentje se pogosto srečujemo s časovno stisko, saj šola zahteva veliko učenja ter redno delanje vseh domačih nalog, kar za naš prosti čas pomeni dodatno delo in manj zabave, počitka ter posvečanja hobijem.
Ko ura odbije polnoč ter se nam med pripravami za naslednji dan začno upirati prav vsi deli telesa, si pogosto, utrujeni zaželimo dodatne ure, v kateri bi lahko v miru opravili vse, česar še nismo uspeli.
Kaj bi prinesla dodatna ura?
Če bi imel dan 25ur, bi jih v tednu tako pridobili 7, kar bi pomenilo, da bi v malo več kot treh tednih pridobili nov dan iz dodanih ur. Ker je dni v letu 365, če odštejemo prestopna, bi se življenjska doba, gledano na leta, znižala, npr. smrt pri starosti 75 let kar za 3 leta. Skupaj bi se z njo znižala meja za upokojitev, meja poroke, prvih spolnih odnosov, prve zanositve, vstopa v vrtec. Z uro več na dan, bi imeli v življenju manj rojstnih dni in verjetno kakšen praznik več. Delovni dan bi bil tako daljši za 20 minut, za šolarje pa si upamo trditi, da se število domačih nalog ne bi povečalo.
Povprečen dan človekovega življenja lahko razdelimo na 3 pomembne dele. Prvi del je spanje, ki ga potrebujemo za regeneracijo ter nabiranje moči, drugi del je delo, za nekatere imenovana vrsta nočne more, kjer opravljamo delo, katerega rezultat je plača, tretji del pa je prosti čas, ki zajema obdobje, preživeto doma ali v družbi, za katerega si scenarij pišemo sami. Prosti čas zajema nekaj uric, ki nas v trenutnem sistemu ločijo od robotov. Že vsa tehnologija ima prevelik vpliv na medsebojne odnose, ki so vedno bolj hladni, če pa bi ukinili še nas prosti čas, bi v vseh pogledih postali hladni odsevi preteklih ljudi. V realnem svetu bi bilo popolno, če bi bili deli dneva razporejeni enakomerno. Na prvi pogled ta stvar ne deluje tako nerealno, saj potrebuje povprečen človek 8 ur spanja, delavnik je pri nas dolg 8ur in posledično naj bi imeli prosti čas preostalih 8ur. A v praksi le ni tako, saj večina služb zahteva tudi dodatne ure dela, dolgo vožnjo v službo in domov ter nas fizično in psihično utrudi, tako da prosti čas večinoma prespimo. S tem se čas regeneracije in počitka spet podaljša, čas pa je odštet od naših prostih 8ur. Tako pristanemo na dnevu, kjer pol časa delamo in drugo polovico počivamo. Uro ali dve, ki nam ostaneta pa večinoma preživimo pred televizijo ali drugo multimedijsko napravo. S takšno vsakodnevno rutino pa se ne smemo čuditi depresivnosti in stresnosti, ki iz leta v leto naraščata.
Napake seveda niso odvisne od ljudi. Gre za trenutno dobo, svetovno razvitost, politični sistem, ki že od malega uči, da moramo biti pridni in delavni, da bomo lahko nekoč nato uživali. Že pri vzgajanju otrok se srečujemo s tem pojavom. Otroka učimo, da mora biti priden v šoli, nato uspešen v srednji šoli ter blesteč na fakulteti, saj bo lahko potem dobil dobro plačano službo ter si privoščil vse, kar bo hotel. In ker bo ves ta čas zasut z delom, se bo šele pri 60 letih zavedel, da je življenje v večji meri pobegnilo, se odvrtelo brez njegove vednosti, da morda le ni več tako rosno mlad za »road trip« po Evropi, ki si ga je zadal v mladosti. Življenje je treba zajemati s polno žlico, ždeti na svetu in čakati na čas, da boš končno lahko užival, je nesmiselno. Prav zaradi tolikšne pasivnosti ljudi je zadnje čase v uporabi toliko pozitivnih gesel, ki naj bi ljudi spodbudili k akciji, k razmišljanju o življenju, kot edinstvenem in ne samoumevnem, kot svetem.
Znane pa smo vprašali, kako bi porabili dodatno uro v 25-urnem dnevu?
Maja Vidmar, športna plezalka: Če bi dan imel 25ur, bi dodatno uro porabila za spanje ali pa za plezanje. Uživanje vsakega dne posebej in nasploh življenja je v veliki meri odvisno od posameznika, vendar se mi zdi, da se večina ljudi preveč posveča službi, dela in dela, medtem ko na svoje življenje, stvari, ki jih ima rada, kar nekako pozabi.
Tina Zajc, manekenka: Mislim, da bi dodatno uro preživela z družino in za branje knjig. Glede uživanja našega življenja, pa bi rekla, da obstajajo ekstremi, ki se preveč zabavajo, vse več je tistih ekstremov, ki veliko delajo in denarja sploh nimajo časa zapraviti. Malo pa je tistih, ki imajo pravilno mero med zabavo in delom.
Današnji časi razvitega sveta od nas zahtevajo vedno več, kar povzroča nemalo preglavic, v delo zakopanim, ljudem. Gumba za »možgane na off«, s katerim bi lahko malo zadihali, še ne prodajajo v nobeni, še tako naprednejši, trgovini z visoko tehnologijo. Da bi si kar sami privoščili malo prostih dni pa je, zlasti v trenutnem stanju brezposelnosti, zelo nevarno za naša delovna mesta. Tudi osnovnošolci, dijaki in študentje se pogosto srečujemo s časovno stisko, saj šola zahteva veliko učenja ter redno delanje vseh domačih nalog, kar za naš prosti čas pomeni dodatno delo in manj zabave, počitka ter posvečanja hobijem.
Ko ura odbije polnoč ter se nam med pripravami za naslednji dan začno upirati prav vsi deli telesa, si pogosto, utrujeni zaželimo dodatne ure, v kateri bi lahko v miru opravili vse, česar še nismo uspeli.
Kaj bi prinesla dodatna ura?
Če bi imel dan 25ur, bi jih v tednu tako pridobili 7, kar bi pomenilo, da bi v malo več kot treh tednih pridobili nov dan iz dodanih ur. Ker je dni v letu 365, če odštejemo prestopna, bi se življenjska doba, gledano na leta, znižala, npr. smrt pri starosti 75 let kar za 3 leta. Skupaj bi se z njo znižala meja za upokojitev, meja poroke, prvih spolnih odnosov, prve zanositve, vstopa v vrtec. Z uro več na dan, bi imeli v življenju manj rojstnih dni in verjetno kakšen praznik več. Delovni dan bi bil tako daljši za 20 minut, za šolarje pa si upamo trditi, da se število domačih nalog ne bi povečalo.
Povprečen dan človekovega življenja lahko razdelimo na 3 pomembne dele. Prvi del je spanje, ki ga potrebujemo za regeneracijo ter nabiranje moči, drugi del je delo, za nekatere imenovana vrsta nočne more, kjer opravljamo delo, katerega rezultat je plača, tretji del pa je prosti čas, ki zajema obdobje, preživeto doma ali v družbi, za katerega si scenarij pišemo sami. Prosti čas zajema nekaj uric, ki nas v trenutnem sistemu ločijo od robotov. Že vsa tehnologija ima prevelik vpliv na medsebojne odnose, ki so vedno bolj hladni, če pa bi ukinili še nas prosti čas, bi v vseh pogledih postali hladni odsevi preteklih ljudi. V realnem svetu bi bilo popolno, če bi bili deli dneva razporejeni enakomerno. Na prvi pogled ta stvar ne deluje tako nerealno, saj potrebuje povprečen človek 8 ur spanja, delavnik je pri nas dolg 8ur in posledično naj bi imeli prosti čas preostalih 8ur. A v praksi le ni tako, saj večina služb zahteva tudi dodatne ure dela, dolgo vožnjo v službo in domov ter nas fizično in psihično utrudi, tako da prosti čas večinoma prespimo. S tem se čas regeneracije in počitka spet podaljša, čas pa je odštet od naših prostih 8ur. Tako pristanemo na dnevu, kjer pol časa delamo in drugo polovico počivamo. Uro ali dve, ki nam ostaneta pa večinoma preživimo pred televizijo ali drugo multimedijsko napravo. S takšno vsakodnevno rutino pa se ne smemo čuditi depresivnosti in stresnosti, ki iz leta v leto naraščata.
Napake seveda niso odvisne od ljudi. Gre za trenutno dobo, svetovno razvitost, politični sistem, ki že od malega uči, da moramo biti pridni in delavni, da bomo lahko nekoč nato uživali. Že pri vzgajanju otrok se srečujemo s tem pojavom. Otroka učimo, da mora biti priden v šoli, nato uspešen v srednji šoli ter blesteč na fakulteti, saj bo lahko potem dobil dobro plačano službo ter si privoščil vse, kar bo hotel. In ker bo ves ta čas zasut z delom, se bo šele pri 60 letih zavedel, da je življenje v večji meri pobegnilo, se odvrtelo brez njegove vednosti, da morda le ni več tako rosno mlad za »road trip« po Evropi, ki si ga je zadal v mladosti. Življenje je treba zajemati s polno žlico, ždeti na svetu in čakati na čas, da boš končno lahko užival, je nesmiselno. Prav zaradi tolikšne pasivnosti ljudi je zadnje čase v uporabi toliko pozitivnih gesel, ki naj bi ljudi spodbudili k akciji, k razmišljanju o življenju, kot edinstvenem in ne samoumevnem, kot svetem.
Znane pa smo vprašali, kako bi porabili dodatno uro v 25-urnem dnevu?
Maja Vidmar, športna plezalka: Če bi dan imel 25ur, bi dodatno uro porabila za spanje ali pa za plezanje. Uživanje vsakega dne posebej in nasploh življenja je v veliki meri odvisno od posameznika, vendar se mi zdi, da se večina ljudi preveč posveča službi, dela in dela, medtem ko na svoje življenje, stvari, ki jih ima rada, kar nekako pozabi.
Tina Zajc, manekenka: Mislim, da bi dodatno uro preživela z družino in za branje knjig. Glede uživanja našega življenja, pa bi rekla, da obstajajo ekstremi, ki se preveč zabavajo, vse več je tistih ekstremov, ki veliko delajo in denarja sploh nimajo časa zapraviti. Malo pa je tistih, ki imajo pravilno mero med zabavo in delom.
Komentarji