In love with Portugal vibe

K branju vabljeni vsi vpleteni v moje rojstnodnevno darilo ter vsi, ki razmišljate o obisku Portugalske. Za darilo hvala Laura, Katja, mami, Dario, Marko, Rovanovi, Klenovškovi, obe babici, ati ter Diana.

Portugalska je bila vsekakor ena izmed top destinacij na mojem potovalnem seznamu želja, ki sem ga zaradi narave dela v zadnjih letih malce opustila. Na en marčevski ponedeljek, ko se je na moji frizerski mizi vrtel navihan pudelj, so me prijatelji ter družinski člani prijetno presenetili s predčasnim darilom - letalsko karto za Portugalsko ter potovalno žepnino - in še preden sem se zavedala, sem nekaj dni kasneje že nemirno postopala po letališču ter čakala na odhod v zeleno deželo, kjer me je sprejela sestrična Laura.

1.dan, sob – Lizbona

Moja Laurica je v Lizboni na izmenjavi, kjer študira arhitekturo. Začasa bivanja mi je odstopila levi del majhne študentske postelje ter svoj čas za super dogodivščine.

Prvi dan raziščeva Lizbono. Preseneti me njen videz, barvite keramične ploščice na talnih in stenskih površinah, povsod simbol ribe ter petelina, umirjeni in topli ljudje, nizke cene, neverjetne slaščice, tlakovane ulice in neraven teren. Malce neurejena in počasna Lizbona rada dolgo spi, a utripa pozno v noč. Zajtrk pri Portugalcih ni priljubljen, večinoma le spijejo kavo. Kosilo in predvsem pozna večerja pa jim poženeta kri v žile. Zabavni, glasni in sproščeni ljudje se prepustijo ritmom žive portugalske glasbe. Najraje pijejo pivo in vino. Prevladujeta domači pivi Sagres in Super Bock, medtem pa so portugalci znani po odličnem vinu. Portovec je eden izmed predstavnikov kvalitetnih kraljevskih vin, sladkastega močnega okusa. Lizbono sva si ogledali podnevi in ponoči. Utrip mesta je sproščujoč, ulice so strme in valovite, fasade okrašene z umetniškimi grafiti, mimo polzijo ljudje različnih ras, množice prekinjajo barviti tramvaji in plapolajoči lampijoni, razpeti med visokimi stavbami. Strehe skrivajo mnogo razglednih točk s pogledom na Lizbono.

Pozno popoldan se iz Lizbone podamo čez most Ponte 25 de Abril, ki spominja na San Franciskov Golden Gate. Na drugem bregu reke Tejo nas pozdravi kip Cristo Rei. Pot nas vodi skozi belo turistično mesto, zasidramo pa se na plaži Costa de Caparica. Z novo družbo pijemo belo vino, prijetna punca iz Litve pa brenka po kitari in poje.

Večer zaključimo s pustolovskim pešačenjem k nabrežju reke, kjer ujamemo krasen razgled na most, ki pelje v osrčje Lizbone. Čudimo se krasnemu pogledu na velikanski kip Kristusa nad nami, dokler nas močna ploha ne prežene domov. 

2. dan, ned – Lizbona

V preurejenem industrijskem okolišu LX Factory si ogledamo trgovinice in popijemo expresso. Značilna kratka kava, ki se pri portugalskem dnevnem meniju hrane in pijače pojavi 4-5x. Poseben umetniški duh sije iz neverjetnih grafitov, ki prekrivajo celotno ulico.

Po kuharski specialiteti Laure in Teje – špinačni piti, se podamo na Costa de Caparico, nato pa pot nadaljujemo do svetilnika Farol do Cabo Espichel, s pogledom na sonce, ki potone v morje. Večer zaključimo ob odlični kitajski hrani in Sagresu. Svoje brbončice razvajamo v nenavadni gostilni »na črno«, v starem bloku, katerega hodnik je ves počečkan in strašljiv. Cene hrane so smešno nizke. Za uspavanko se v ulici, posvečeni Fadu – tradicionalni portugalski otožni glasbi - ustavimo pri starejšem gostincu, ki nam ponudi ginjo (»žinjo«) – portugalski višnjev liker.
Prva dva dni je oblačno, močen veter in občasne plohe pa me dokončno prepričajo, da mora biti bunda moj stalni sopotnik. Nadalje nas je spremljalo krasno vreme s 17 stopinjami celzija.

3. dan, pon – Na jug, plaže regije Alantejo

Za nekaj dni se odpravimo na roadtrip, na jug, 4 navihane punce. Spakiramo stvari, obvezna oprema - pita, belo vino, portugalsko pecivo in banane. Prva postojanka v regiji Alantejo je Carrasqueiro, kjer si ogledamo modernizirano tradicijo slamnatih hiš. Nato nas pot ponese v krasen okoliš, kjer spijemo kavo in se podamo na krasen sprehod po urejeni naravni plaži, raju za raziskovalce ptic - Lagoa de Santo Andre. Nato plaža Vila Nova de Milfontes z jogo, meditacijo in belim vinom, pa Porto Covo, Praia do Malhao, Almograve, Praia da Zambujeira do Mar, Praia do Carvalhal. No, toliko jih je bilo, da ne vem več, katera je katera. Na poti smo jedle špinačno pito, pile Sagres pivo in belo vino, ki so ga dekleta poimenovala kar »Rib'ca«. Ne le etiketa z ribo, ime sovpada tudi s simbolom ribe, ki se pojavlja po vsej Portugalski. Riba predstavlja tamkajšno ribiško tradicijo. Portugalci so znani po konzervirani hrani, tudi po ribjih konzervah sardin in najbolj popularnega bacalhau – po naše  polenovke. Polenovka se pojavi v stotero portugalskih jedeh, sama pa sem poskusila ocvrto ter vmešano v krompirjevo solato s čebulo. Kot priloga se v jedeh pojavljajo fižol, riž, zelje, med začimbami pa sta najbolj izstopali cimet na pecivih in pekoči piri piri v omakah. Kar se mesa tiče - portugalci ga obožujejo. Male mesne prodajalne so razvrščene po vseh uličicah. V izložbah visijo kosi mesa, obiskovalci lahko meso kupijo surovo ali pa za leseno mizico počakajo na pečeni kos. Verjetno tudi jedo tam, a že misel na izložbo in vonj po mesu sta preveč ogabna. Srhljivo, s kakšnim ambientom so sprijaznjeni. Več o hrani: http://citymagazine.si/clanek/kuhinje-sveta-portugalska/

Ker se nam na spletni strani za couch surfanje ni nihče javil, smo v mraku ostale v mestecu Odeceixe. Prespale smo v prijetnem hostelu Seixe (poimenovan po bližnji reki), katerega smo našle čisto po naključju.

4. dan, tor – Odeceixe in skrajni jug

Na Praia de Odeceixe smo si izposodile neoprene in surf. V 12-stopinjski mrzlici Atlantskega oceana, odeti v rumeno mivko, smo se prepustile ritmu Portugalske. Galebi, šum valov, ki udarjajo ob rdeče plasti skalovja, svoboda, odklop! Morje te utrudi. Topel tuš in domača pekarna z značilnimi croissanti, sadnimi žepki ter sladicami z jajčno kremo – pastel de nata. »Paštelčki« se podajo k jutranji, popoldanski in večerni kavi. Še dobro, da je portugalski relief tako igriv, da med hojo izgubiš pridobljene grame sladkih skušnjav. Sledila so mesta in plaže: Arrifana, Praia Vale de Figueiras, Pria do Amado in večer v mestu Sagres, ob pici ter osvežilnem pivu Sagres.
Prespale smo pri zgovornem in gostoljubnem Chedasu, turškem fotografu. Couch surfanje je bilo noro zabavno in polno dogodivščin. Nekaj besed in spominov za udeležene: saksofon, UV, Boom festival, lopata.

5. dan, sre

Prijazni gostitelj nas je peljal na plažo, kjer smo v prijetni idili spili kavo in tekali po mehki mivki. Same smo nadaljevale v Vila de Alvor, Portimao, Carvoeiro, Praia da Marinha, Armacao de Pera, Praia da Falisia in večerni Faro. Nato pa povratek v Lizbono. Na poti smo se mastile s cimetovim kruhom. 

 6. dan, čet - Lizbona

Z Lauro sva dan posvetili Lizboni. Obiskali sva Calatravino postajo, EXPO, s težkimi knjigami, ki sem jih nakupila na želpostaji sva se sprehodili med ozkimi, strmimi uličicami, mahali mimoidočim tramvajem ter se predali pozitivnim vibracijam in odlični sangriji. Nakupovala sem spominke in presečenečno spoznala, da mi je umirjeno mestece le zlezlo pod kožo. Popoldan smo se z dekleti odpeljale v Cascais, si ogledale Farol da Glia, ter pot nadaljevale na Praia do Guincho, s krasnim pogledom na najbolj zahodno točno Evrope – Cabo da Roca. Po obisku presenetljivo počasnega Lidla smo se počasi poslovile. Teja in Samanta sta pot nadaljevali v Coimbro, midve z Lauro pa sva ostali v Lizboni. Večer sva preživeli na terasi v orientalsko-indijskem kafiču, s pogledom na tisočero mestnih luči. 

7.dan, pet – Lizbona

Krasen, sončen naju je povabil na spoznavanje Lizbone. Očarani sva nakupovali v kitajski trgovini s pripomočki za izdelovanje nakita in se tako zamudili z občudovanjem poceni robe, da sva zajtrkovali šele okoli dveh popoldan. Morda celo treh. Nič ne de – croissant s sirom, 3dl sveže stisnjenega pomarančnega soka in expresso za 2.5eur je vedno dobra izbira. Nakupovala sem spominke, ogledali sva si mnoge grafite, stavbe in razgledne točke Lizbone. Tako dolgo sva hodili in iskali primerno restavracijo, da sva na koncu pristali v McDonaldsu. Kjer nimajo niti veggie burgerja. V Lidlu sva kupili gajbico 2kg sočnih jagod za 2eur. V naključni hiši sva slišali glasbo in raziskali, kaj dogaja. Pristali sva v zanimivem pubu z živo glasbo. Odlična kombinacija za jagode in Sagres. Večer sva zaključili z izdelovanjem nakita.

8.dan, sob, Lizbona – Moj rojstni dan!
Dobro in premišljeno organiziran portugalski dan, ni kaj! Napovedano je bilo muhasto vreme in temu sva prilagodili plane. Zjutraj sva se odpravili na Belem – mestno okrožje, kjer se je rodila ideja o sladici Pastel de nata. Ob kavi sva si privoščili tortico in slaščice, nato pa se zabavali ob pogledu na Hippotour bus v vodi, močnem vetru, pogledu na romantične jadrnice in LOVE črkami, kjer lahko zaljubljenci zaklenejo svojo ljubezen nanje. S podzemno sva se podali v Lizbonski nakupovalni center Colombo, kjer sva zapravljali in poskusili dve tradicionalni jedi z ribo bacalhau (panirano in mešano z nekakšno krompirjevo hladno solato). Ob povratku sva se utrujeni zgrudili v posteljo in lenarili nekaj časa. Zvečer se je vrnila Teja, Laura pa mi je pripravila super rojstnodnevno pojedino – s sadjem in krekerji ter muckasto tortico iz paštelčkov. Noro luškano!

9.dan, ned, odhod

Že zgodaj sem se pripravila na pot, spakirala in med sedenjem na kovčku in vlečenjem zadrge razmišljala o zadnjih podrobnostih pred letom. S puncami smo pripravile velikonočni zajtrk z jajčki in šunko, ki sem jo uspešno pretovorila iz Slovenije za predrago sestrično.

Draga Portugalska, še se vidimo!