..gledala je skozi okno…njen pogled je bil jasen in iskriv…vedela je kaj hoče…vendar tega ni dobila…želela ga je ob sebi…takoj!!! zdaj!!!..natanko ob tej uri, ta čas, to sekundo…da ga bo opazovala s svojimi čistimi modrimi očmi, ki so kot ocean…da bo vonjala njegov parfum…ampak kje je on?!..nekje-brez nje…polovico srca mu je oddala… a, hkrati se je zavedala, da bo bolelo, ko bo ta polovica ostala pri njem, ko njega ne bo več tu…vse že bledi…pogledi bežni, zasanjani daleč stran…v prihodnosti brez nje…tega se je bala…vse se je bližalo koncu…pa tako zelo se je trudila zanj…a on tega ni opazil…zakaj je ne opazi!?Zakaj ne vidi, kako se trudi in si ga želi!?...ni problem v njej...problem je ON….on, ki ne zna gledati in poslušati drugih!...on, ki zna le govoriti…vedno bolj sta oddaljena..reka med njunima bregovoma pa ju le razdvojuje… v njej je kričalo, bolelo…trpelo…praskalo…butalo… »zakaj, zakaj, zakaj«…a nihče ne ve odgovora!..kje pa je rešitev?!....nekje daleč stran..kjer svet ne pozna bolečin in ran…kjer sije le sonce…svet nepoznan…v sanjah, domišljiji…svet..zgrajen na oblakih…težko bo pozabiti in nadaljevati, a se bo potrebno ponovno pobrati nazaj na noge…kako bo brez njega?!..vse bo tako pusto in prazno…ne bo ga več opazovala pri vsakodnevnih opravilih…njegovi nasmehi ne bodo več namenjeni njej…in to zelo boli…
(p.s.: zgodbe nimajo podlage, ampak so izmišljene...)
Komentarji