četrtek, 07. junij 2007

V soncu...



"Veter se je skril v njene dolge, svetle kodre, ko mu je tekla naproti. V daljavi je zagledala njegovo postavo...srce ji je močno udarjalo v prsih. Iz obraza mu je ukradla nasmeh, iz oči mu je prebrala misli...bila je tako blizu, da je ga je lahko čutila, še preden se je je dotaknil. Objela sta se- bila sta kot dva plamena istega ognja...v mesečini se ji je zdelo vse tako neresnično, kot v pravlici. Nežno se je naslonil na njeno ramo in jo pogledal z globokimi temnimi očmi...prijel jo je za roko in njuna pogleda sta se ujela...vsa je zadrhtela...Bil je dotik izražanja- čutila ga je tu, zdaj- ob sebi...hotela mu je povedati kako ga ljubi...a, ne da bi premaknila ustnice, je vedel, kaj ona misli...ni rabila besed, saj so bile v tem magičnem trenutku, polnem tleče strasti, nepomembne in proti notranjim občutkom premajhne...Še ure bi mu lahko tako zasanjano zrla v oči..."..Dona, Dona, ...nehaj sanjariti in mi raje pomagaj!!!...zdramila sem se in nehala razmišlati..pa tako težko se je bilo odtrgati od teh trenutkov...

2 komentarja: