četrtek, 27. september 2007

4. Donchi o...BABICAH in ŠTRUDLJU

Kljub vsemu je pa vseeno treba jesti…Ekspert za kuharske umetnosti je 100% moja draga babica…kar pa se ji tudi pozna na teži…ampak pravim da, če babica ni debela, potem to ni prava babica… Ne vem, če je še kaj lepšega, kot to, da se k njej zatečem, ko so doma sitni…Ne bi zamenjala mojih babic, s starkami z izsušenimi, koščenimi lici in gubastim čelom…Preprosto ljubim njun radosten, zavetniški nasmeh…prešerna lica in toplo dlan…

V njunih kuhinjah se vedno najde kaj zanimivega…od štrudlja, jabolčne pite, piškotov, drugega peciva….in zakaj vam to pišem?!..zato, ker se je po dolgih letih naredila zamenjava…PEKLO SE JE PRI NAS DOMA…res, res…in NE, ni pekla moja (dopustniška mami)..ne, nasprotno…pekel je Janko…In kot sem pričakovala, je vse tko profi zmešo skupi, med mojim več-urnim učenjem, da sem pozabila gledati v knjige… skos smo se smejal, ker pač..sem imela sprane izjave (nič novega)

(btw: res je blo profi pečeno, nič zažgano, natančno na centimeter vse zloženo.. ampak… preveč angelsko po mojem mnjenju…ni mi blo všeč tok fejst..drugi pa so se kr topil, ker jim je blo tko dobro…).

Izgled vršilca dejanja:

Kuhar Johnny….bel obkladek na glavi a.k.a kuharska kapa ….bela minika a.k.a predpasnik

DNEVNI RED (izdelava štrudlja):

15.00…..Naribali so jabolka- stala so 1uro…vmes študiramo formule za mojo matematiko.

16.00…..Na lep, čisti prt, položi starega in ga ZALIJE z apnenim divodikovim oksidom iz pipe. Glavni kuharji so rekli, da naj bi zrasla trava, na mestu zalivanja…ampak, nič ni začelo rasti…

16.15…..Naribana jabolka ožema z dlanmi. V peščico vzame maso jabolk in stiska dlan…vse, dokler ne špricne ves sok ven. (kaj takšnega se lahko spomne sam kuharček Johnny)

16.25-16.45….. »Razgleduje« se po kuhinji. (noče, da bi prisotni opazili, da ne ve, kako naprej z ustvarjanjem)

17.00…..Listnato (kupljeno-fuuuuj) testo razloži po zalitem prtu, vmes se jezi, ker je testo v malih kosih. Pomočnica mami pa v tem času najde 560 izgovorov…nakoncu oba ugotovita, da so takšni majhni kosi priročni. Testo še kar vlačijo po rokah in ga merijo…da bo na centimeter natančno prišo v protfanj (al kok se reče)…Donč vmes iz Geografije presedla na Francoščino…testo se še vedno meri…

produktiven dialog J

Kuhar: »Ka delaš?«

Mami: »Ne vem.«

Kuhar:« Pol pa pust na mir.«

Mami:« ja«

17.30……Začelo se je polivanje neke rumene tekoče snovi na testo…rekli so, da je to »neki ful dobrega, kar znižuje holesterol«..bila je margerina…

Nato pa nadev iz jabolk…jabolka postavlja v pravilnih linijah in zaporedjih. Zapolne vsak milimeter…in sklepam, da je to dolgo trajalo.

17.45…..zmanjkalo je cimeta!!! In so počivali gospoda neki časa,..lahko bi dala svoj cimet..ampak NE =D…

18.00…testo je še lepo, natančno zarobil….in smo končali???.NISMO, ne… Sledi dolgo jamranje, da je zmanjkalo jabolk (že tretjič!)…Kuhar pač pretirava s sestavinami…

18.15…..Tretji zavoj štrudlja- ZADNJI!...zdaj sem že pri matematiki, ko se gre štrudelj pečt…

Lp...mogoč, najdem kkšno bol pametno temo za naslednjič...


2 komentarja:

Gapi pravi ...

štrudlek je zakon :D:D

Donch pravi ...

ijaaaaa x3...sei tu je tu ja...