četrtek, 18. oktober 2007

Prepozno (2.del)

...se je počutila kot delovna živina, medtem ko je mož preživljal večere v gostilnah ob privlačnih natakaricah, vrčkih piva in prijateljih. Če mu je to očitala, je bila, v njegovem vinjenem stanju, tudi tepena. Modrice je skrbno zakrivala z debelo plastjo pudra, bolečin pa po petnajstih letih zakona skoraj ni čutila več. Na šolske sestanke je prihajala zelo poredko, saj je delala v majhnem podjetju, popoldne pa je pripravila kosilo, delala na vrtu in šivala. Poleg tega pa ji je bilo na sestankih zelo nerodno, saj je v primerjavi z drugimi mamicami, pri svojih petintridesetih letih, izgledala kot babica svojih dveh otrok. Spraševala se je kje so sanjarjenja iz mladosti, ko je pričakovala, da se bo poročila z mladeničem, ki jo bo ljubil, ji ob večerih pripravil kakšno romantično presenečenje, poleti bi odpotovala na kakšen sanjski otok, hodila na dolge sprehode v naravo, si ogledovala znamenitosti po Sloveniji in podobno…a ostalo je le pri njenih sanjah. Njen mož je bil drugačen od njenega princa iz sanj, vendar se ni nikoli pritoževala. Sprijaznila se je s takšnim življenjem in verjela, da ima vse kar potrebuje v življenju. Sama sebi je lagala in si zapirala oči pred resnico, ni si upala priznati, da živi bedno življenje. Kljub plači, ki ni bila tako zelo slaba in njeni visoki stopnji izobrazbe pa sta ji v življenju manjkala živahnost in vznemirjenja. »Če je moja devetletna hči opazila stisko, ki jo doživljam, kako na moje življenje gledajo moji sodelavci, sosedje, znanci?« V glavi so se ji porajala vprašanja na katera ni poznala odgovora. Ni imela moči, da bi se uprla svojemu možu, ni se imela moči boriti in ni bila tako samozavestna…Takrat pa jo je preplavil strah: »Kaj, če bo njen mož nasilen tudi do njunih otrok, ko bosta starejša. V času pubertete se bosta hotela zabavati, se dobivati s prijatelji, hoditi na koncerte…Prišli bodo časi njunih prvih ljubezni, kasneje poljubov…Kako bo moj mož gledal na vse to? Ali se bo znal z njima pogovoriti o raznih problemih, jima pomagati v času odraščanja, ali bo začel vpiti in ju tepsti?« Majda se je z grozo začela zavedati, da svojega moža ne pozna tako dobro, kot se ji je zdelo. Nikoli se nista pogovarjala o dojemanju določenih stvari, svoja čustva ni delila z njim, saj se je bala njegove reakcije. In kaj zdaj? Njeno globoko razmišljanje je prekinil glas njenega moža...

Čuz* Donč.. (kmalu objavim slike iz exkurzije)

1 komentar:

Drax pravi ...

kaj se zgodi potem...