torek, 20. november 2007

Dobro, da človek ni sam...

Sedela sem ob oknu in zamišljeno strmela v temno noč. Obrisi hiš in dreves na ulici so se zdeli tako tuji in skrivnostni. Vse okoli mene je bilo zavito v tančico skrivnosti in iluzije. Bila sem žalostna in obšla me je nostalgija po tistem, kar sem izgubila. Pa naj sem se še tako trudila, nisem ga mogla pozabiti in se iztrgati iz obroča romance in lažnih utvar. Bila sem tu, a hkrati nisem čutila. Lebdela sem v nekakšni breztežnosti časa.

Odšla sem v kuhinjo in si skuhala čaj. Opojni vonj me je zopet spomnil na najine skupne trenutke. Skoraj nisem mogla verjeti, kako zelo me spomini vlečejo v preteklost. Skrivala sem se pred lučjo, pred ljudmi… pred sabo! Za mano je ostala le senca, ki je brez cilja tavala in iskala svojo izgubljeno dušo. Ostala sem v ne prisotnosti in nisem dojemala sveta okoli sebe. Vse se je zgodilo s svetlobno hitrostjo, ta pa me je pustila za sabo. Vrtelo in živelo se je v drugo smer, v nepravilne linije in točke, skrite v veliki bolečini, na dnu moje duše. Iskala sem sebe in svoj pravi jaz, iskala sem svetli žarek in roko, ki me bo postavila na noge, me potegnila skozi temen tunel. Iskala sem… a nisem vedela, da je ta rešitev dejansko ob meni in čaka, da ji podam svojo roko in se ji prepustim rešiti. Bila je tu, oseba- poosebljen angel na Zemlji. Dala mi je zavetje, mi brisala solze, me poslušala in verjela vame. Ves čas je stala ob meni, a v obupu nisem opazila. Prijateljica- moj angel varuh, luč v temi, obliž na rano.

Kljub teži zraka in zvezdam, ki niso bile enako svetle, kot vsak večer pred brezskrbnim spanjem, sem se odločila, da je čas zapustiti kovinsko kletko. Pa ne zaradi sebe, temveč zaradi tistih, ki niso prenehali verjeti vame, ko sem jaz že zdavnaj obupala. Samoto in solze sem pustila za sabo in se prepustila novim tokovom. Kljub spominom na njegov dih, objeme, poljube, iskrice sem izbrala sebe- svoje življenje.



Perpetuum jazzile-a. Res so carji! En komad, ko je vokal glavni, ne pa vse ostalo. Kaj čmo: Čudna noč (nad mestom spi)...


Osebno mi spis ni všeč...samo glede na to, da smo ga mogli pisat "na silo", brez podlage in časa za razmislek, je za prebavit.
p.s.: kebab stricu je ime Bekiri Ilmiasan. sem bla bliz ane?

Lp ** ostante jazzie

4 komentarji:

Eva pravi ...

zeloooo zeeeloo lepo napisano.. ***:

Donch pravi ...

zate, lubca =**

bloodi pravi ...

spet ubijaš:|

Donch pravi ...

jah no..en more ;)