Sneg. Ne maram ga. Mraz in umazana belina na gričih. Ne!
Morem priznat, da snega še nisem pričakovala ta teden. Zato si lahko predstavlate kakšno faco sem zjutri nardila, ko sem narobe obrnjena na postli zagledala skozi okno te smešne bele pikice, ki padajo proti tlom! Prisotna je bila pest kletvic in negodovanja. Šla sem k babici na zajtrk in se ob pitju kave odločla, da je še prezgodaj zame. Namenla sem se nazaj v posteljo. Še prej pa mi je mami naložla delo- mogla pomit tla in odnest smeti. Spet sem spala kakšno uro in se ponovno skušala zbrihtat... Prikobacala sem se v kuhinjo in spraševala po kosilu (ob 10h zjutri). Od razočaranja da je še veliko časa do takrat sem se vsa sestradana odpravla po zvezke k Lauri. Tam sem dobila še en obrok in nato smo z Lauro šle spat. Doma sem pojedla kosilo...in ugante kaj...spet sem šla počivat! =) Naši so se odpravlali na Bohor in nikol ampak res nikol ne grem z njimi, ka so mi glupi hribolazci ko grejo na hrib pa nazaj dol... ampak ŠLA SEM! Nimam pojma od kot ta ideja, ampak sem se odločla, da enkrat pa morem it...
BOHOR
Pohod, ki ni pohod...bila je hitra hoja v hrib, po plasti snega. Vse fino in fajn, če nebi mela obute teniske z ravnim podplatom. Drselo ko prasica! Ni se mi sploh dalo nog dvigvat, pa sem si zaželela, da bi se ulegla na sneg. Mami pa začela histerično vpit: dej ustavmo se! Ka ti ni jasno, ustavmo se, da se bo Dona ulegla na sneg!..Deeeeeej ustaaaaav seeee [piiip]...ni mi je uspelo umirit, kr drla se je. In kak sem pršla nazaj v dolino??! Za v dolino morate vsekakor upoštevati delovanje GRAVITACIJSKE SILE. Men je to zelo, ampak res zelo dobro uspelo...najprej sem laufala, potem sem drsela, nakoncu pa se mi je začelo dopadet kotaljenje! Ni blo ovinka na katerem ne bi bla na tleh. Poleg tega sem pa dobila napad smeha in nisem mogla nehat.
Pol pa spet jest in počivat. Danes sem res čudna mal. Oziroma kr fejst. Ostala bom doma. Zakaj? Tko...a ni lepo met hčerko, ko ne gre v soboto ven...Poleg tega se morem soočit z učerišno temo v glavi xD...
Lep pozdrav**
Morem priznat, da snega še nisem pričakovala ta teden. Zato si lahko predstavlate kakšno faco sem zjutri nardila, ko sem narobe obrnjena na postli zagledala skozi okno te smešne bele pikice, ki padajo proti tlom! Prisotna je bila pest kletvic in negodovanja. Šla sem k babici na zajtrk in se ob pitju kave odločla, da je še prezgodaj zame. Namenla sem se nazaj v posteljo. Še prej pa mi je mami naložla delo- mogla pomit tla in odnest smeti. Spet sem spala kakšno uro in se ponovno skušala zbrihtat... Prikobacala sem se v kuhinjo in spraševala po kosilu (ob 10h zjutri). Od razočaranja da je še veliko časa do takrat sem se vsa sestradana odpravla po zvezke k Lauri. Tam sem dobila še en obrok in nato smo z Lauro šle spat. Doma sem pojedla kosilo...in ugante kaj...spet sem šla počivat! =) Naši so se odpravlali na Bohor in nikol ampak res nikol ne grem z njimi, ka so mi glupi hribolazci ko grejo na hrib pa nazaj dol... ampak ŠLA SEM! Nimam pojma od kot ta ideja, ampak sem se odločla, da enkrat pa morem it...
BOHOR
Pohod, ki ni pohod...bila je hitra hoja v hrib, po plasti snega. Vse fino in fajn, če nebi mela obute teniske z ravnim podplatom. Drselo ko prasica! Ni se mi sploh dalo nog dvigvat, pa sem si zaželela, da bi se ulegla na sneg. Mami pa začela histerično vpit: dej ustavmo se! Ka ti ni jasno, ustavmo se, da se bo Dona ulegla na sneg!..Deeeeeej ustaaaaav seeee [piiip]...ni mi je uspelo umirit, kr drla se je. In kak sem pršla nazaj v dolino??! Za v dolino morate vsekakor upoštevati delovanje GRAVITACIJSKE SILE. Men je to zelo, ampak res zelo dobro uspelo...najprej sem laufala, potem sem drsela, nakoncu pa se mi je začelo dopadet kotaljenje! Ni blo ovinka na katerem ne bi bla na tleh. Poleg tega sem pa dobila napad smeha in nisem mogla nehat.
Pol pa spet jest in počivat. Danes sem res čudna mal. Oziroma kr fejst. Ostala bom doma. Zakaj? Tko...a ni lepo met hčerko, ko ne gre v soboto ven...Poleg tega se morem soočit z učerišno temo v glavi xD...
Lep pozdrav**
Komentarji