nedelja, 16. december 2007

TemaTedna: Pogled skozi prepovedano tančico prihodnosti...

(odjadram v prihodnost. Ne morem si pomagati..preveč sem radovedna…ampak, mar si res želim vedeti?)

»Nekaj je tako vročega tu… nekaj kar žari… nekaj kar čaka na svoj konec…izgoreva!«, nisem si želela pogledati v še ne napisano usodo, nisem še bila pripravljena na še ne razkrite skrivnosti prihodnosti, pa vendar…

Po toliko opozorilih, po toliko bojih smo prišli na to točko- točko samouničevanja. Pa vendar smo si zakrivali oči… Tu je deziluzija našega sveta, tu je deziluzija vodenja države, deziluzija EU, deziluzija mojega, tvojega, njegovega življenja...
Obljube desnice, levice, znane in neznane politične veje so ostale le nepomembne obljube za pridobivanje glasov. In tako kot pravijo katoliki: iz prahu si, v prah se povrneš… Počasi izgorevamo nad lastnim pogoriščem, kjer še tli nekaj brezveznih plamenov… Absolutno vodenje sveta mi meša misli, in nas vse postavlja v neugoden položaj… Mi, majhni ljudje brez besed, brez pravic…
Živali so vse že davno iztrebljene, povsod beton, bogati bedneži s svojim presežkom kapitala, katerega so nam izpod zob vzeli in zapečatili v svoje sefe… Izobilje, na drugi strani pa beda, še večja kot si predstavljamo…
Potem pa kot strela z neba…en velik buuum…Pok s katerim smo začeli naša dragocena življenja in POK, s katerim ga bomo zaključili. Edina rešitev za trenutno kalvarijo. Narava je kar naenkrat poskrbela, da postavi še zadnjo piko na koncu milijonov let človeštva.

…in ciklus se bo nadaljeval… nov prah, nove zvezde, nova žareča krogla, nova bitja…takšna, ki bodo spoštovala, in bila spoštovana…

Raje zakrijem tančico in čakam na pisalo, s katerim bi popravila usodo za vse svetovne napake… Zdaj vem, da nočem vedeti... naj ostanem naivna...

Lp*

1 komentar:

Anja pravi ...

Živjo, Dona!
Čudovit blog, lepo spisan, zanimiv!
Veliko ustvarjanja še naprej
in ker se ravno bližajo prazniki,
naj Ti zaželim, da jih preživiš kar se da toplo in prijetno.
Lp,
Anja