"Kdo si?..."
Preden odgovoriš najprej dobro premisli! Boš kljub vsem svojim solzam trdil, da si vesela oseba, polna energije, ko pa cele dneve nejevoljno zehaš med poležavanjem na starem oguljenem kavču? Boš rekel, da si iskren in vedno prijazen, ko se posmehuješ ljudem za njihovim hrbtom, medtem ko si ti ena sama velika »popolnost«? Vas zlitje črnila v obliki črk in lažnih stavkov res prepriča o tem kako dobro mi gre v življenju in o tem, da nikoli ne jočem?
Ljudje zaklepamo vase svoj šibki jaz ker je tako preprostejše. Zakaj bi namreč odprli okna v našo dušo in pustili drugim, da spoznajo tudi naše temne strani življenja, dvome v same sebe in vse okoli nas? Zakaj bi morali drugi vedeti kakšen je nekdo med štirimi stenami, v soju šibke luči- brez maske, brez pretvarjanj? Mogoče pa mu le privoščim kanček zavedanja o tem s kom se druži. Breztežavnost je tako mamljiva, da najraje sami sebe prepričamo, da smo nekaj, kar si želimo biti, a s tem namerno ali nevedno zatiramo sami sebe. Osebnost ostane osebnost, pa naj jo pokvari želja po denarju ali pa garamo celo življenje… ob smrti ostanemo brez maske blišča, brez ščita ličil, oblek in fejk nasmeha...
In kateri nasmeh je dandanes še tisti pristni nasmeh z dobrim namenom, ki prihaja od srca, od same sreče in presenečenosti hkrati? Mar se nikoli ne vprašate, če sploh živite ob resničnih ljudeh, ali le ob njihovih maskah? Je mar vse zlagano, ali je kje še kak košček resničnega nepopolnega in s tem sprijaznjenega človeka?
"…Si premislil? Zdaj lahko odgovoriš na moje vprašanje… a najprej se nekaj prepričevati, da si nekaj, kar nisi…"
Komentarji
Najt samega sebe je pa doskrat problem :)
Tako da...
Samo je pa teško vprašanje...
drugače pa tema...me kr prime da bi se obeso ko take berem:D
življenje ni popolno. trudim se na vse moči, da bom enkrat bil zadovoljen, predvsem sam s seboj in s svojim delom..
me pa enga določenega trenutka ni več sram povedat, da sem čisti sebičnež in egoist.. sprejmi ali pojdi.. nenazadnje pa kdaj pa kdaj presenetim z nesebično gesto:D