"V smeh me spravljajo najine debate brez pomena, brez cilja, polne bedarij in sanjarjenj. V smeh me spravlja veverica iz Ice age-a in šala o poredni slivi. Nasmeh na obraz mi nariše lepa pesem neznanega avtorja. Všeč mi je, ko mi grizljaš uho in čutim tvojo vročo sapo. Ko sem žalostna mi pripraviš vroč kakav in toast v upanju, da se ti nasmehnem. Če resnost ne izgine iz mojega obraza me s skuterjem odpelješ na mrzlo hladen Schandy in na porcijo odbojke. V smeh me spraviš, ko med tuširanjem pihaš vame milne mehurčke, jaz pa jih neumorno spiram znova in znova. Nasmehnem se, ko me objameš preko ramen in mi pritisneš topel poljub na vrat."
Ni lepšega, kot dan začeti s tem, da nekomu narišeš nasmeh na obraz z malenkostjo, ki razveseli le njega. Takšnega iskrenega! Nenadzorovanega in sproščenega, ki se pojavi nenapovedano in povzroči poseben sijaj v očeh ter rahlo rdečico. Kot, da bi premraženem otroku ponudil košček čokolade, lačnemu psu kos mesa.
Pravijo, da je dandanes mogoče kupiti vse ... Pa je? Lahko je kupiti dober avto, veliko vilo, ter celo lažno ljubezen ... le nasmeha ne. Tistega resničnega!
Za mojo dobro voljo niso potrebni veliki projekti, vztrajni komiki ter serije s prisiljeno, nerealno komičnostjo ... Moj smeh soustvarjajo malenkosti, ljudje iz okolice, majhne dragocenosti, kratki trenutki, ki jih ljudje okoli mene ves čas počenjajo ZAME.
Komentarji