torek, 12. avgust 2008

čustvo: Ljubezen, strokovno poreklo: navada














Toliko besed je bilo izrečenih, toliko pesmi napisanih … a vselej občutek obstaja pod istim imenom: Ljubezen. Kaj to sploh je?

Poglobljeno sem razmišljala o čustvih, ter se odločila, da svoje mnenje delim z vami. Nočem, da me po prebranem obtožujete in ne zahtevam, da se strinjate z mano. Od vas pričakujem le vaše mnenje, ki ga podprete s svojimi izkušnjami in prepričanji zakaj tako to je.

**Kljub temu, da sem poskušala vsaki stvari, ki se mi je porodila, priti do konca, sem se mnogokrat srečala s subjektivnim pogledom na stvar, lastnim verovanjem, s svojimi nasprotnimi trditvami, s katerimi sem nato podrla ravno narejeno trditev…

Ljubezen je takšna, kakršno jo sprejemamo. Lahko jo imenujemo bolezen, navada, čustvo, čarovnija ali pa kar spontanost. Se vam je kdaj ob pogledu na neznano osebo zazdelo kot, da kaj čutite do nje? Da je preskočila iskra? Vas je spreletel srh? Ste si jo zaželeli?
Gre za možgansko občutje po naravnem parčkanju, gre za potrebo po bližini nekoga, ki ti daje občutek domačnosti. Ljudje naj bi bili že v začetku narejeni z namenom, da se nahajamo v dvojicah.
Menim, da ljubezen v resnici ni nekaj, kar te doleti po usodi, temveč, da je zaljubljenost sprejemanje ljudi in njihovih navad.

**Tu sem naletela na eno izmed nasprotovanj same sebi. Globoko v sebi verjamem, da obstaja usoda, nekaj višjega- višja sila, ki skrbi za naravno ravnovesje na svetu. Včasih zelo prija, da imaš nekaj na kar se lahko izgovoriš! Oziroma, da imaš nekaj, v kar lahko verjameš.
Usodo sem zato po premisleku opisala kot srečo, da najdeš osebo s podobnim mišljenjem ter podobnimi interesi. Kako je to v resnici? Hm… mogoče veste vi?

V ljudi se zaljubljaš ves čas tako mimogrede, brez razmišljanja, v popolne neznance. In nikakor s tem ne mislim, da si potem treščen in ne moreš živeti brez njega, ali da ga moreš nujno spoznati.Gre za neko simpatičnost, ki se vzpostavi med osebami. Traja lahko samo tisti trenutek, ko jo zagledaš, ali pa so ti s spoznavanjem vedno bolj všeč njene navade in gibi. Navadiš se nasmeha, trmavosti, vonja, posebnih fraz, mogoče značilnih gibov. Enako je pri prijateljstvu! Za ljubezen bi si celo upala trditi, da je nadgradnja prijateljstva- prijateljstvo z več bližine, z več intime.
Iz teh ugotovitev torej pridemo do rezultata: Ljubezen je občutek sreče ob osebi, ki si jo navajen gledati pri vsakodnevnih opravilih. Ljubezen je iskrenost do človeka, ljubezen je jutranja skuštrana frizura ter pranje partnerjevega perila …
Torej ne verjamem, da je to nekakšna čarovnija, ki te doleti kot v pravljici. Človek, ki ti je simpatičen, prerašča vedno bolj v osebo, ki si jo želiš poleg sebe zaradi dobrega občutka, ki ti ga daje. Pri teh mojih teorijah pa je treba vedeti še to, da je zaljubljenost le začetna simpatičnost, nato pa navajanje na osebo prerašča v poznavanje njenih navad in odzivov na določene stvari. Šele takrat se govori o tem, da jo ljubiš oz. si sprejel njene navade in bližino. Z leti se začetna zaljubljenost razblinja, ni več strasti in želje po pozornostih. Še vedno pa ostaja dobra stara navada.
In zakaj šele, ko določeno osebo prebolimo vidimo, kaj nas je motilo pri njej? Najprej razčistimo besedo: preboleti. Če jo povežemo z vsem povedanim, je to daljše obdobje, v katerem se učimo življenje nadaljevati brez navad, ki sta jih gojila s partnerjem. Kot naprimer poslušanje, kdaj se bo na dvorišče pripeljal znan avto, kuhanje kosila za dve osebi, obiskovanje znanega kraja, kamor sta zahajala in vsakodnevne stvari, kot so spanje ob prižganem radiu, ker je partner tako lažje zaspal …
Stvari, ki so nas motile na osebi so vštete tudi v navade, ki jih je imela oseba. Tudi, če so nas že takrat motile, smo jih nekako sprejeli kot popolnoma spontane. In, ko te mine, lahko šele spregledaš.

Toliko o navadi, ki je dopolnjevala vsako poved moje razlage, pa vendar... Tudi, če bomo nekoč dobili v zvitku popolno formulo ljubezni, smo še vedno krvavi pod kožo. Smo samo ljudje, sami svoje usode krojači ...

Lp, Ljubolog Dona

2 komentarja:

.ŠpeLko^^ pravi ...

Supr razmišljanje ^^.

Anonimni pravi ...

Izjemno lepo napisano z dušo, ljubeznijo, s srcem.. res lepo..