Težko je biti človek.
Razdvojeno bitje, razpeto med razumom in svojimi pričakovanji.
Ko tako prekleto dobro veš kaj je prav in kaj narobe, a vseeno čutiš, da bi si situacijo prikrojil malo drugače,
da bi prestopil mejno črto in podrl naravna ravnovesja.
Brez verovanja sam vase. Brez zaupanja.
Ko ti glava govori nekaj, srce pa nasprotujoče šepeče prepovedana dejanja.
Komu prisluhniti?
Sem kot ptica s pristriženimi krili.
Težko je biti človek... človek razpet med razumom in samim sabo.
foto vir: internet
Razdvojeno bitje, razpeto med razumom in svojimi pričakovanji.
Ko tako prekleto dobro veš kaj je prav in kaj narobe, a vseeno čutiš, da bi si situacijo prikrojil malo drugače,
da bi prestopil mejno črto in podrl naravna ravnovesja.
Brez verovanja sam vase. Brez zaupanja.
Ko ti glava govori nekaj, srce pa nasprotujoče šepeče prepovedana dejanja.
Komu prisluhniti?
Sem kot ptica s pristriženimi krili.
Težko je biti človek... človek razpet med razumom in samim sabo.
foto vir: internet
Komentarji
Drugač pa iz iskušen lahk povem, da ma pamet ponavadi prav. Srce je pa đunky k se vsega hitr navadi...
Enako, kot da ti rečem, da moreš zarad neke bolezni jest stročji fižol, ker je to edina stvar, ki te spravi nazaj na noge, ampak dobro vsi vemo, da ga do smrtno sovražiš... Kaj je tisto pravo? Požret svoje želje/navade/okuse in se predat al se držat obratnega, ki ti je bolj všeč???