Življenje je križanka z manjkajočimi vrsticami in odvečnimi črkami, je valovanje toplih in hladnih tokov, z mrzlim tušem in varnimi zavetji. Življenje je ena velika uganka.
So dnevi, ko čutiš posebno energijo in neverjetno moč, ter pridejo časi, ko obstaneš v lebdenju na isti točki, medtem, ko se ljudje izgubljajo v množici, ki te duši.
Kaj bo prinesel jutri? Kam grem? Kaj sem?
Živim iz trenutka v trenutek, ter si sproti postavljam cilje.
Visoka pričakovanja soljudi ter same sebe so me že mnogokrat pripeljala do roba, me potegnila v vrtinec brezkončnega dela.
Raztrgali so me na pol, uporabili kot delovni stroj. Nakoncu niso videli mojega truda. Čemu? Zakaj?
Vedno polna optimizma vstajam in hodim hkrati na tri konce, v lažnem upanju, da komu to kaj pomeni.
Vsak dan znova lezem na hrib v upanju, da me na njem čaka končna odrešitev. Ljudstvo za mojim hrbtom pa se tiho vzpenja nadme.
Zakaj bi obupala, če sem že toliko prebolela? Se že tolikokrat opekla in spet postavila na noge... še močnejša kot prej.
Kar me ne ubije, me krepi...
...enkrat bodo že opazili.
Komentarji
se veš, ka bela čokolada dela moji ustvarjalnosti =P