Najbolj žalostno pa je to, da ljudje hodimo na grobove večinoma zaradi drugih in šele na drugem mestu zaradi spoštovanja do umrlih. Zdi se mi, da se tega sploh ne zavedamo. Iz leta v leto stokamo, kako se nam ne da, a vseeno se vestno vračamo. Zakaj? Na grobove se vračamo, da ponovno srečamo sorodnike ter prijatelje, da ogovarjamo ljudi, ki hodijo mimo, ter prižgemo svečko za umrlega tistih, ki jo je prižgal na grobu našega. In še vedno smo tam… v temnih oblekah mirno ždimo, se tresemo na mrazu, ter opazujemo. Čakamo na zadnji »amen«. Najlepši del tega praznika je vsekakor večer, ko pokopališče zasije v soju neštetih luči.
Praznik Dneva svetih je še eden izmed mnogih, ki nam izprazni denarnice, le zato, da bi bil naš grob najlepši v okolici. Sprašujem se, če se bo glede na vestnost obiskovanja danes, sploh še kdo spomnil name, ko bom pod zemljo. Svečke v istih barvah, prosim!
Komentarji
Vsako leto se manj zanimam za take stvari, kljub temu,da vem da to ni lepo.
Pomoje bi bilo zanimivo, da bi ta dan potekal drugače... mogoče, da bi doma ob sliki umrlega prižgali svečko. Ali, da bi se zbrala družina na kosilu, in mogoče skupaj obujala spomine na umrlega... ne vem, ne vem..
Za sveče, ikebane itd. zapravimo pravo "premoženje". Zakaj? da bi nam drugi lahk zavidali, sami pa bi ogovarjali tiste, ki si tega vsega ne morejo privoščit...
Tut sama zarad tega enostavno nočm na grobove.. če pa že,pa res samo zvečer ko skor nobenega več ni, in lahko obujam spomine na umrle.