sobota, 04. oktober 2008

Pa odhaja, moj dragi študent...

"Kak težka, bridka ura je slovesa!
Stoje po licah jima kaplje vroče,
objeta sta, ko bi bila telesa
en`ga, spustiti žnabel žnabla noče;

si z lev`ga oča, desnega očesa

jok briše, ki ga skriti ni mogoče,
ko vidi v tako žalost nju vtopljene,
in de tolažbe zanje ni nobene."

(France Prešeren- Krst pri Savici)
____________________________________

Pa odhaja, moj dragi študent,
pa odhaja si obzorja raziskat,
okusit neodvisnosti svojih rojenikov,
odhaja okusit samostojnosti sadove,
in živet brez opomnih besed modrih.
Ne zatiskaj rosno oko!
Naj odnaša ga v drugo smer,
vendar kot pravijo oča:
"Ko vsota novcev v denarnici bo nič,

spet se vračal bo v ta kraj."

Pubec, ne ga pit, ka pol bo šiba pela :D




Ni komentarjev: