Svet danes.
Pesimizem, emoizem, egoizem? Vojne, krize, katastrofe?
Dajajo nam vedeti »srečni ste v tem kar imate«, mi pa sami sebe še kar naprej potiskamo v kot, si belimo glavo z malenkostmi in se sprašujemo »kdaj bo boljše?«. Ne bi raje poskrbeli za to, da ne bo šlo na slabše? Vsaj enkrat si priznaj: imam streho nad glavo, vsaj dva dnevna obroka in vas- ljudi s katerimi gojim x-odnose. Pa če so poglobljeni ali pa se ustavijo že pri površnih dialogih o vremenu. Zakaj opazimo v stvareh le negativne podrobnosti, v ljudeh odbijajoče lastnosti… kaj pa tisti dve tretjini dobrega?
Pesimizem, emoizem, egoizem? Vojne, krize, katastrofe?
Dajajo nam vedeti »srečni ste v tem kar imate«, mi pa sami sebe še kar naprej potiskamo v kot, si belimo glavo z malenkostmi in se sprašujemo »kdaj bo boljše?«. Ne bi raje poskrbeli za to, da ne bo šlo na slabše? Vsaj enkrat si priznaj: imam streho nad glavo, vsaj dva dnevna obroka in vas- ljudi s katerimi gojim x-odnose. Pa če so poglobljeni ali pa se ustavijo že pri površnih dialogih o vremenu. Zakaj opazimo v stvareh le negativne podrobnosti, v ljudeh odbijajoče lastnosti… kaj pa tisti dve tretjini dobrega?
Ni kaj, čudno smo zgrajena človeška bitja, in kot pravijo: Čudna so pota gospodova!
Upam, da nisem edina, ki se trudi iz vsakdanjih rutin potegniti kaj dobrega, če ne kaj drugega, pa mi še vedno ostanejo vsaj nogavice z opominom: happy socks.
Komentarji
ugotavlam da ljudje ob mojih nogavicah pa niso nikol pretirano srečni...