Ponavadi lažejo.
Med puhanjem dima, v smeri proti vetru, razmišljam samo o njih.
O njihovi zlaganosti, medtem, ko me vedno znova zakriva smrdeči dim. Najraje bi ostala tako skrita v njem, kljub vsem neprijetnem, kar vsebuje. Izginila bi z njim, se pomešala z delci kisika, spojevala z delci ogljikovega dioksida ... samo, da bi se dvigovala, vse bližje in bližje... čemu? Koncu? Ne vem.
Razpršila bi se na veliko delcev, da bi le zajela tisto o čemer lažejo. Vse iz prve roke, da bi nato lahko odšla...z razlogom. Za vedno? Ne vem.
Plesala bi po dežju, legala na dežnike, se odsevala v apnenasti kaplji. Skupaj z njo bi izhlapela. Za vedno? Ne vem.
Vem samo, da lažejo.... ... tvoje oči.
Komentarji
luv*
drugače pa je Dragi še priden zaenkrat ;)
cmoka*