Čak, a smo že 2009?

Ah ja, vse je minilo tako čudno. Ne le včerajšnji večer, temveč tudi Božič in nasploh celotne decembrske počitnice. Če sem do sedaj vse sprejemala kot "oh in sploh", mi tokrat delujejo stvari preveč samoumevne in nekoliko odvečne. Ja, prav ljubim lučke, snežinke in ves ta čaroben čas... samo nekako letos ni prišel do izraza. Seveda sem z veseljem preživela zadnje sekunde starega leta z mojimi najljubšimi, vendar se je zdelo le kot še eno izmed mrzlih preživljanj na prostem, ob kuhanem vinu. Oja, znebiti se bo treba tradicije. Drugo leto gremo drugam! In vsa ta voščila... nekako mi je bilo vse odvečno. Ne vem ali na mojo črnogledost vpliva ne ravno sijajno zdravje, ali pa mam vrh glave vse te površne besede. Okej, tisti ki z mano preživljajo veliko časa nasploh v letu, tistim sem z veseljem voščila ter si tiho res želela, da bodo srečni v naslednjem letu, drugim pa se mi (oprostite) nekako ni dalo. "Srečnega pa zdravga", ko so se rinli mimo mene in mi grobo na lica pritiskali poljube. Gre bolj za vljudnost ter navado, kot pa kaj več... saj pravim- mogoče pa sem le črnogleda.
Upam, da ste uživali, kolikor se je le dalo...
Pa srečno v prihodnosti.
























foto: Neža Krošelj
Zaradi pomanjkanja fotografij, katerih je lani kar mrgolelo, je kriva Laura, zaradi pozabljivosti. (Klik na lanske fotke)

Komentarji