torek, 13. januar 2009

Ta vir odvisnosti

Je ta, katerega rezervirano mesto je visoko, skoraj najvišje, na lestvici dnevnih opravil. Žal! Oprijel se je mojih korenin, se pognal v žile ter tu ostal. Pretaka se v meni, bije z mano...
Moj dragi računalnik.
Pa naj bo le škatla vezja, čipov in kartic. Še vedno vsebuje vrsto omame, ki si je dolgo časa nisem hotela priznati. Postal je preveč domač, x-kratni dnevni obrok. Mašina, ki šiba sto na uro na ta ali oni konec sveta.
Če sem pred štirimi leti v osnovni šoli pri angleščini pisala spis o tem, kako se bo kmalu zarinil v moje možgane, postal kulturnik, nakupovalni center ter komunikacijski vodja, lahko danes temu le prikimam.
Facebook, msn, gmail, blog, skype ... svet v malem- moj vsak dan.

Moja babica že ve, kako je potekalo to pred 50imi leti...
...Zdaj pa frajerka vsak dan bere moj blog, išče neznane besede za križanko ter sorodnikom pošilja maile.
Neprecenljivo! Osupljivo!

Kako bo čez 50 let? Bodo računalniki enačeni z zastarelimi tablicami, na katere so pisali v preteklosti?

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Je kr super tale tvoja babica =) Kolk je pa stara?

MDavor pravi ...

ma dej dona. Mi je kr žau k so zmislili komp. Bolje bi blo da ga preprosto niso in se noben ne bi sekiru za to. Bolj zdravo je da brcamo košarko zuni kot pa da gnijemo po cele dneve za kompom, stiskamo F5 na vsakem odprtem TAB-u in spreminjamo slike na msn-ju...
Drgač pa ... i love computer ;)

Anonimni pravi ...

Uhaj, ti Boga, take fleksibilne babice pa še ne. Pa res bere tvoj blog? :D :D

Dona pravi ...

Ja, moja babica je letos dopolnila mladostnih 70.let in je preprosto navdušena nad tem kar premore računalnik