nedelja, 01. marec 2009

Dona in njenih 500 nesreč



Verjetno se večina ljudi, ki vsaj malo časa preživi z mano, že sladko nasmiha ob danem naslovu. Obstajajo namreč dogodki zaradi katerih je veliko ljudi od smeha skoraj izpljuvalo pljuča ali pa se polulalo v hlače. Ne vem v kolikšni meri se vam dogajajo vse možne nesreče ter sramotilne minute, ampak imam nekako občutek, da sem le jaz rojena pod takšno »smešno zvezdo«.

Verjetno ni tedna, ko se ljudje ne bi smejali na moj račun. In nekako sploh ne rabim biti alkoholizirana, da ne padem v kak jarek ali pa… no, po stopnicah (lansko Novoletno zgodbo verjetno že poznate). Nemalokrat se mi zgodi, da pozno prihitim v napačen razred, ter se vsa zadihana med vsedanjem za šolsko klop opravičujem zaradi zamude, medtem, ko me vsi začudeno gledajo, ali pa kot dežurna potrkam na vrata z okrožnico in pravim: »Oprostite za zamudo.« Tudi padanja sem navajena, pa ne le pri odbojki med reševanje žoge ter po stopnicah, padam namreč na ravnem ter neravnem terenu. To se mi je namreč zgodilo pred nekaj tedni na železniški postaji, ko sem se odpravljala domov, z dvema torbama na ramenih ter veselo mahala znancu. Kako se je zgodilo in kako je zgledalo me ne zanima najbolj, ker je bilo verjetno grozno smešno. Po dolgem in počez sem se prevrnila čez meter dolgi tegelc z rožami ter jo odnesla s plavimi koleni. Hkrati sem jokala in umirala od smeha celo pot do doma.

Če ste me kdaj videli v kopalkah ali kratkih hlačah, vam je verjetno jasno, koliko neprijetnih padcev sem že preživela, namreč moje noge, hrbet ter roke so prekrite z raznimi brazgotinami, ki zajemajo skoraj tragični padec z motorjem, padanje po stopnicah, padanje z vsemi možnimi napravami z najmanj dvema kolesoma, vse možne žice, ki so se po nesreči zataknile na mojo nogo ali roko, ter skoraj smrtno vožnjo na vlečnici, ki se mi je tako vtisnila v spomin, da še danes sovražim smučanje, itd.
Verjetno se vi spomnete kaj več mojih ali pa vaših nesreč. Delite jih z nami med komentarji =) Da bomo skupaj padali, se zatikali ter seveda poškodovali.

7 komentarjev:

MDavor pravi ...

Vsi smo mi nesrečne roke. Očitno nisi ti izjema

Donch pravi ...

heheheh, no malo mi je lažje, ko vidim da so poleg z mano moji sotrpniki

Anonimni pravi ...

mnja...js mam zadne case slabe izkusnje z prehodi za pešce =)

urosK

Donch pravi ...

hehehe bogiii urošeeek. Si kej bolš?

Anonimni pravi ...

sm sm..sam sm zaspal dans..za sive vn dat..eeeh bom juter sou :D

nesca pravi ...

iz spomina mi ne uide vožnja z smučmi po lesu =D mislim da se je to zgodil v istem tednu (če ne celo na isti dan) kot davljenje z vlečnco. =D dobro da je bla ograja, če ne bi letela dalje po štengah navzdol - S SMUČMI =D TA PODVIG JE BIU RES 1A

Donch pravi ...

hehehehhehhe, oooo si me mogla spomnit tega groznega dogodka :D:D:D sramota D: