sobota, 11. april 2009

A veste, življenje je kratko!



Vsako življenjsko obdobje v življenju pomeni poseben pečat, posebne izkušnje ter vodilo za vnaprej. Včasih pozabim, da sem le majhen drobec, ki ima svojo številko v dolgem stoletju in, da čas ne sovpada z mojim življenjem. Včasih se sprašujem, kako je možno da »JAZ« ne more živeti večno, kako je mogoče, da bo to, kar trenutno žari v meni, enkrat ugasnilo!? Si predstavljate svet, ko vas več ne bo? Kaj se bo zgodilo s to neverjetno energijo, ki nam daje ime: človek?
Kar pogosto se zalotim s podzavestnim občutkom, da se mi nekam mudi. Hitro zmečem vase hrano, hitro se vrnem domov, da postorim razna dela, a se na koncu vseeno počutim tako nedovršeno, prazno. Nedokončana dela me ubijajo, ne učenje, ne delavnost rišejo krivdo in prebujajo slabo vest. Kdo sem? Le človek. A imam srečo, saj sem našla ljudi, ki dajejo vedeti, da je življenje le eno. Namreč, nikoli se ga nisem toliko zavedala, kot v tem trenutku. Okoli mene ugašajo življenja, njih poznavnost sčasoma hlapi, jaz pa se trudim uživati tako v obveznostih kot tudi neobveznostih. Ko bom ležala na svoji smrtni postelji hočem, da se mi pred očmi prevrtijo vsi filmi veselja, neverjetnih podvigov, iskrenih ljubezni, ne pa le to, da sem se celo svoje življenje učila za to, da bi me ljudje občudovali ter da bi izpolnila njihova pričakovanja. Hočem, da je moje življenje izživeto do zadnjega diha na tem svetu.
Ravno zaradi tega »nenadnega« zavedanja, kako čas polzi skozi prste, sem si letošnjega 26. marca zaželela le eno stvar: poizkusi čim več, čim bolj ter si naredi življenje srečno.
Želja, ki je dotlej še nisem imela. Zakaj? V teh časih nam tako vzgoja, kot družba, šola in tehnologija v glavo vstavljajo miselnost, da je delo-red-učenje tista rdeča nit življenja. Jaz hočem več. Lahko se učim z veseljem, lahko delam z lahkoto, a vse ima svoje meje, ki ji zabrišejo moja lastna miselnost in pričakovanje mojih bližnjih. Kdo sem? Le človek, ki v svojem življenju potrebuje kaj več, kot le naučeno piflanje nepomembnosti. Ne bom prenehala z učenjem, z drugimi »formalnostmi«, z lepim vedenjem… le trudila se bom zajemati življenje z veliko žlico.
Po 100jkovi izvirni objavi o lastnih CILJIH, sem se odločila, da si vzamem pravico in naredim enako s svojimi željami ter si tudi sama zastavim nekaj ciljev, ki naj bi jih izpolnila v času svojega življenja ter da se z drobnim seznamom že spomnim, kaj vse sem že preživela, izpolnila…
Torej, začenjam novo rubriko "Življenje je kratko", kjer bom pisala o željah, ciljih, ki jih bom izpolnila. Zaenkrat pa objavljam že omenjena dva seznamčka, kot vodilo za vnaprej.
Obkljukano:
-Pirsingi
-Potovanje v Avstralijo
-Potovanje na Kanarske otoke
-Potovanje na Nizozemsko
-Potovanje v Italijo
-Tattoo
-Paintball
- Kanujanje

Ne obkljukano:
-London
-Egipt
-Pariz
-Ena izmed Afriških držav
- Grčija
-Kitajska ali Japonska
-Skok s padalom
-Raftanje
-Imeti nemško ali argentinsko dogo
-Velika zbirka čevljev z visoko peto
-Dejansko se naučiti igrat bobne
-Se poboljšat v odbojki
-Vožnja z gokarti
-Potapljanje
-Sex na xy-lokacijah
-Naučit se igrat poker ali tarok
-Vsakoletno 7-dnevno taborjenje sredi ničesar s kolegi (ogenj, kitarca, toplota)
-Delo v »novinarskih vodah« ali kaj podobnega
-Odličnost v srednji šoli
-Naučit se kuhat/pečt kitajsko hrano

Uživajte.

7 komentarjev:

Anonimni pravi ...

sej egipt je tut ena izmed afriških držav :W :D

100jko pravi ...

heeh. Samo je res.

Mala v London lahko greš zdaj zdaj že skor zastojn. V grčijo tko grema čez par dni. Bobne se grema lahko skup učit :D. V odbojki boš tko kmal bolša od mene. Sexama lahko grema magar na xy lokaciji. V novinarske vode sem te tko že spravu. Poker pa menda že znaš igrat bolš k polovico ovc s kerimi jst igram. Tko da je zdej še očitno tarok na vrsti. :D

Anonimni pravi ...

nisi se še z gokartom pelala LOL.. to se je vsak 10 let star ze mnde xD

Anonimni pravi ...

ja pač se ona ni.. hjo..marikdo še kej ni delu,kar bi blo samoumnevno da je..

svetovn post drgač..k se full prepozn zavemo kak hitr čas beži.. pa pogledamo nazaj pa si mislmo: fak kak mal časa smo si vzel za ljudi k jih mamo radi.. al pa ko umre kdo pa se šele pol spomneš kok malo časa si tej osebi posvetu..
življenje treba uživat..kljub toooolkim obveznostim :)
še enkit -> Lep blog ;)

Donch pravi ...

@Anonimni:Upssss, priznam to grozno napako(blush). Hehe, grozno, ne vem kaj mi je blo... je pa res, da na Egipt gledam čisto drugače kot na ostale Afriške države, ker sem od malga čisto nora na vse kar je povezano z njihovo staro civilizacijo.

@100jko:Maš prov,ja. Ampak morem vse "cilje" še dodelat ;)Sej tarok tut v grobem znam... ampak hočem malo bolš vse znat, ne pa samo okvirno :D

@Anonimni:Ja, to je res da se je že skor vsak pelu z gokarti. Ne gre se za to, da nisem mela možnosti... ubistvu sem za Raceland tut delala, tak da ni blo tega, da ne bi mogla. Pač nisem še uspela it.

@Anonimni: Gracias :)

wnb dona (NOT!) pravi ...

Ali so te xy lokacije mišljene v koordinatnem sistemu?

Kako si zakuriš ogenj ali še bolje pričaraš toploto sredi ničesar?

In kako se nedejansko naučiš igrati bobne?

Samo tako, informativno.

Opozorilo: Pazi, da se ne utopiš v novinarskih vodah.

Donch pravi ...

Oprosto anonimnež, ampak včasih so določene stvari napisane v metaforiki, če še nisi opazil/a, kako pa se dejansko naučiš bobne? Tako, da ne znaš samo enega ritma,neki komadov, ampak kaj več... če ti še kej ni jasno pa še vpraši, ker vidim, da si zelo zagret/a za moje pisarjenje.