Njena zgodba (3.del)

Ime mu je Kristijan, krajše: Kris, poklic: vse smeri umetnosti, status: samski.

Pravi, da živi za glasbo – za zvok, harmonijo tonov, da ponoči sanja način dotika vsake prečke, čuti metulje ob črno-belih tipkah ter vonja lak pobarvanih godal.

Njegov zasanjani pogled, ko je pripovedoval o glasbi, mi je dal občutek, kot da jo slišim. Že res, Kris je obseden z glasbo, z edino stvarjo, ki mi ni bila dana z rojstvom. Da bi mi Bog dal sluh, pa tudi, če bi trajalo le en dan… samo, da bi čutila enako kot čuti on, da bi videla, če glasba res v sebi skriva neskončno ljubezen.

Samo en ton, prosim.


30. junij 1986

Bil je lep sončen dan, dišalo je po pokošeni travi. Zunaj sem obešala perilo ter tiho mrmrala že tisočkrat ponovljeno besedilo iz Hemingwayeve novele Starec in morje. Na dvorišče je pripeljal bel avto, zaradi katerega se mi je skoraj zvrtelo pred očmi. Prišla sta namreč Kris ter njegov brat. »Zaradi poslov,« je rekel moj oče. Če bi vedela prej … no, vsekakor se ne bi počutila nelagodno v stari, oguljeni trenirki z belimi črtami ter nekaj pokrpanimi luknjami. Ko sem iskala prave besede za dobrodošlico, je Kris prišel do mene, mi razmršil lase ter me poljubil na čelo. Tako spontan, sproščen in privlačen je. Občudujem prav vsak njegov gib. Moj oče ju je povabil na kozarec najboljšega domačega vina, ki ga premoremo, pa tudi brez šal na moj račun ni šlo. Bilo je smešno in zabavno, a hkrati se je za mojo rdečico skrivala resnica – bojim se, da se zaljubljam v Krisa.

25. avgust 1986

Dneve stojim pri oknu ter čakam bel avto, ki se bo prikazal na dvorišču, sanjarim, kako gledava zvezde, čakam na njegov klic ter hrepenim po njegovi bližini. Vidiva se kar pogosto. Kako bi definirala najin odnos? Ne vem. Nahajava se nekako med prijateljstvom ter neimenovano stopničko višje.

Včasih se zbojim, da zna brati moje misli, moje najgloblje in najbolj divje sanje.

Komentarji

Oseba Anonimni sporoča …
ti igraš kak instrument???
Oseba Donch sporoča …
Nardila sem nižjo glasbeno- klavir. Drugače pa nič ne igram več, ker nekak nimam časa.