četrtek, 04. junij 2009

Eva


Kako smešno se mi danes zdi najino prvo srečanje. Nekaj popolnoma vsakdanjega, otroškega, spontanega. Sedeli sva na leseni klopi, ob motocross stezi, ter opazovali motoriste, ki so se zaganjali eden mimo drugega cilju naproti. Tisti žar v očeh, ob pogledu na motorje, ki nama še danes sije iz oči, in verjetno se nobena od naju ne zaveda, kako pomemben pečat sta nama očeta zadala v tistem času. Spomnim se zelo dobro, kako si bila bosa ter vsa premražena, zavita v modro deko. Lička so ti krasile oranžne pegice, veter pa se je poigraval, s takrat še, tvojimi kratkimi oranžnimi lasmi. To je vse, česar se spominjam danes. O čem sva govorili, kaj sva si želeli, koliko sva se poznali, ne vem. Leta so stekla, življenje naju je zaznamovalo z grenkimi ter lepimi izkušnjami, atija sta odšla, motocross progo so prekrila žita, visoke trave. Zabrisala se je sled o najinem srečanju, dokler... nisi 1. septembra sedla v klop pred mano. Že jočeš ob branju? Daj ne nori, saj poznaš celotno najino zgodbo! In veš kaj me danes najbolj veseli? To, da po desetih letih še vedno ne poznava konca najine skupne zgodbe...

Eva, vse najboljše za 17. rojstni dan












Da ne boš ljubosumna, da je Marko dobil za svoj rojstni dan post, ga podarjam tudi tebi ;)

8 komentarjev:

Anonimni pravi ...

zadna slika je najbolš.ful nora čupa.paše ji

Anonimni pravi ...

men pa na prvi sliki najboljš zgleda

Anonimni pravi ...

Ona je ful lušna =)

Anonimni pravi ...

dona pa tangice ven na 6. sliki xD

Tina pravi ...

Eva, vse najboljše. :D

Sam je pa čist ista k Nika (sploh na 1. sliki) :D

Anonimni pravi ...

Na 7. sliki si pa ful negravžna. +o(

Luka pravi ...

Eva čist najlepš itak (:

Donch pravi ...

Ma ja ;) :D