Antena: slavni ljudje

Večina vas ve, da s 100jkom piševa za Anteno, do česar je prišlo čisto slučajno in, roko na srce glede 100jkovega izražanja, neverjetno. Ker je bil LAJFSTAJL-blog neobiskan, neslaven, nesočen, nezanimiv, bova z Dragim najine članke objavljala na najinih blogih. Po statistikah sodeč, boste le-te v večini komentirali na njegovem blogu (ne vem zakaj, ne vem kako). No, vsaj do sedaj je bilo tako, da so se podobni posti vedno komentirali na njegovem blogu. Kakorkoli, dobrodošli so vaši komentarji. Antena bo po novem tedenska, kmalu pa se bova verjetno lotila tudi intervijujev.

Mogoče se vam zdi dvojno objavljanje istega članka nesmiselno, pa vendar... priznam! Sem egoist in hočem, da najino delo (moj trud) objavim tudi na svojem blogu, ne pa da ima le on to čast ;)

Pa začnimo
: Slavni ljudje

100jko:
Lep pozdrav stari in novi bralci v novi Anteni. Ker je Antena malce drugačna, bova tudi midva malo spremenila rubrikin izgled. Edina napaka, ki jo ima ta rubrika, pa je, da jo piše tudi Dona. Po pravici ji je slava pisanja za Anteno malo stopila v glavo...

Dona: Seveda! Bogastvo na računu je vedno večje, pa tudi ljudje, ki me prosijo za avtograme, mi grejo že počasi na živce. Tudi moj novi sponzorski Ferrari je...

100jko: Vredu je Dona, umiri se malo. Mogoče vam je že počasi jasno o čem bo govora v današnjem prispevku. O ZVEZDAH in SLAVI! Žal pa so nama iz uredništva sporočili, da ne smeva preveč izpostavljati imen zvezd zaradi možnosti tožb, tako da sva se z Dono odločila, da bova o zvezdnikih govorila čisto hipotetično. Na način: »Kaj bi bilo, če bi takšna oseba dejansko obstajala!«

Predstavljajte si, da obstaja izmišljena oseba z imenom Mirko. Mirko je takšna samooklicana zvezda, ki bi jo mogoče na hipotetičen način lahko prepoznali po super spotu, ki bi bil recimo posnet na nekem praznem rokometnem igrišču. Slovensko javnost bi začel zanimati zaradi tožbe, da mu je svetovno znana pevka Mariah Carey ukradla besedilo. Seveda bi ta naš hipotetičen zvezdnik kasneje to zanikal in trdil, da je vse skupaj bila le pomota. Vem, dragi bralci, težko si je zamisliti, da bi takšne osebe dejansko obstajale. Verjeli ali ne, obstajajo. Žalostno je, da ljudi dejansko zanimajo takšni primerki. Kaj se z njimi dogaja v prostem času, kaj počnejo v postelji, s kom se dobivajo, kaj mislijo o kom in ne vem kaj še vse. A ni to resnično žalostno? Slovenski pevci so se prisiljeni glupirati, da jih slovenska javnost sploh prepozna. Le zakaj se večina kvalitetnih pevcev in skupin odloča za kariere v tujini? Mogoče, ker se nočejo spustiti na nivo, kot naš hipotetični Mirko. O naših medijih pa raje sploh ne začnem. Mirke in podobne osebe dejansko povabijo na Trenje. Pa kaj jim pa je? A se jim je malo prismuknilo? Prismojeni? Pa tudi tisti pametni časopisi, kot je kakšna izmišljena časopisna hiša Nüva, v kateri Mirko in podobni blestijo. Baje, da takšne revije prav kličejo »znane« ljudi in jih prosijo, da lahko napišejo kakšno neumnost. LEPO VAS PROSIM NO!!!

Dona: Pozdrav še z moje strani. Poletje se počasi končuje in ravno samooklicane zvezde so nama stopile na (hipotetičen) žulj ;). 100jku pa je morska sol stopila v glavo, tako da je prav hipotetično prismojen... Šalo na stran, nadaljujmo z našimi »zvezdami«. Kljub vsej tej medijski noriji z netalentiranimi, slave željnimi, ljudmi, smo ravno mi tisti, ki jim omogočamo to, kar si želijo. Smejimo se jim, jih blatimo, po drugi strani pa o njih govorimo, kopujemo revije, na youtube-u pregledujemo njihove videoposnetke. Tako lahko pride na sceno vsak.
Za primer vzemimo izmišljeno, prsato blondinko Barbi in jo poročimo z bogatim podjetnikom, ki nato poskrbi za njene lepotne operacije in za njeno prepoznavnost na slovenski sceni. Revije jo obožujejo, ljudje jih mrzlično berejo in se jim posmehujejo, dekletu pa prepoznavnost raste. In kaj je najhuje, glede na njeno prepoznavnost oceni tudi svoje petje z desetko, mi pa se samo prijemamo za glavo in skimujemo ter na koncu še vedno ne vemo kdo je in kaj počne na sceni. Število podobnih Barbik se povečuje, nivo glasbene scene ter nivo medijev pa po mojem okusu padata.
Tudi kvaliteta same glasbe ter besedila pesmi, ki so bolj moje področje, so poenostavljena ter vsepogosteje dvoumna in bedasta. Zame so pesmi o brizgalnih brizgah, kamasutrah, sočnih breskvicah, sedenju na banani in podobne, počasi že prav primitivne, in res si želim nekoč vprašati vse izvajalce le-teh, ali res mislijo, da so te komadi dobri, so ponosni na njih? Že res, da je današnja publika zelo nekritična ter sprejema vse smeti, pa vseeno... tudi nekih velikih vsot denarja ne dobijo z glasbo... torej, zakaj? Težko verjamem, da so postali glasbeniki, da bodo peli o kravicah in prašičkih.

Sicer ne vem, če se podobne stvari tako množično dogajajo tudi v drugih državah, pa če nas primerjam z Ameriko, se mi zdi, da je tamkajšno iskanje novih pevcev, plesalcev, igralcev veliko strožje ter posledično učinkovitejše. Že iz svojega okolja poznam toliko talentiranih glasbenikov, ki si želijo nekoč uspeti, pa ne na račun izpostavljanja medijem.

Komentarji