nedelja, 18. oktober 2009

Živali kot živa bitja, in ne kot odvečne smeti



Majhne, iskrive oči, navihani ušeski, mehke tačke in roza jeziček… bitjece, ki ti priraste k srcu in ostane tvoje za vedno.

Odkar je moja teta predsednica Društva proti mučenju živali, se ves čas srečujem z različnimi rešenimi živalmi in spoznavam stvari, ki so ostalim ljudem prikrite in daleč od sprejemljivih.
Vzgajana sem bila tako, da imam rada živali in nikakor si ne morem razložiti okrutnosti ljudi, ki jim škodujejo na različne načine. Lahko bi celo rekla, da gre za nekakšno motnjo v človekovem razvoju, ki bi morala biti obravnavana kot polnopravna kazen, kot pri kratenju človekovega življenja.
V preteklem tednu sem se srečala s kar dvema pretresljivima zgodbama, ki sta me prisilili k pisanju trenutne teme in upam, da se vas bosta dotaknili ter vas pripravili k razmišljanju.

V rubriki »Pesomanija« pogosto pišem o novostih širjenja naše družine s hišnimi ljubljenčki, a tokrat se tema dotika šokantnih stvari, ki bi jih rada izpostavila. Naši družini se je pridružila nova članica psička Pikica, ki so se je znebili tako, da so jo odvrgli iz avta na cesto, ter se odpeljali. In kar je še hujše: psička ima sladkorno bolezen, posledica tega pa je njena popolna slepota. Zmedena psička je tako obležala v središču žarometov ter glasnih avtomobilskih hup. Nekateri so mnenja, da bi jo bilo pametno usmrtiti zaradi oviranosti , pa sem si jo natančneje pogledala in mislim, da lahko funkcionira čisto normalno, saj so njeni ostali čuti bistveno bolj razviti. Je ena najbolj optimističnih psičk, kar sem jih videla, pa tudi orientacija ji ne dela problema.

Pikica

Okrutnost ljudi pa se tu ne konča. Pred dnevi me je pretresla novica o dogodku, v naši neposredni bližini, v Brestanici, ko je človek sosedovega psa privezal na svoj avto ter ga vlekel za sabo do smrti. V Brestanici? Pet minut stran od mene? Človek, ki je ubijal zaradi problemov s sosedovim psom? Ker mu je hodil po vrtu? Ker mu je ukradel pečenko? Je imel mogoče boljši in opravičljiv razlog? Razloga za tako okrutno dejanje ni in ga nikoli ne bo. In, če bo konec zgodbe takšen, da bo kazen znašala le 100eur, potem se sramujem svoje lastne države. Slovenija, ki ne bo z nizko kaznijo dosegla obžalovanja, in ljudje, ki si bodo dejansko lahko privoščili podobne zločine zaradi brez veznih razlogov, prevzgoja »živalskih morilcev« ne bo dosegla niti prve stopnje. In zanima me odvetnik, ki se bo podal v človekovo obrambo in kje bo našel razlog, da se človeka opraviči?


Ljudje, poglejte okoli sebe… življenje brez živali bi bilo prazno.


2 komentarja:

Anonimni pravi ...

preberite celoten blog, kar dober

Donch pravi ...

No, hvala. Rekla bi le, da ne brat prvih mesecev, ker sem se tam še iskala in sem pisala, zato ker je bilo to pač moderno. Nisem ravno zadovoljna s takratnimi brezveznostmi.