četrtek, 17. december 2009

What would your mother say?



Računalniki že nekaj časa niso več naš pripomoček, postali so odvisnost. Njihove pozitivne točke so v hitrem iskanju informacij, hitrem sporazumevanju, zabava za dolgčas ter olajšanje življenja z naročanjem in kupovanjem preko interneta. Vendar pa me moja osebna odvisnost včasih prav zaskrbi. Računalnik je namreč postal moja dnevna nuja, poleg zdolgočasenega sprehajanja po Facebooku in Twitterju. Kolikokrat se zamislim nad tem, da bi brez računalnika sredi tedna bila »bosa«. Kaj bi počela? Komu bi pisala? Kaj bi brala? Kje bi se pritoževala? In kje ogovarjala? Ja, moje nujno zlo.

Sicer pa slednje ni bistvo tega, kar bi rada načela danes. Spomnila sem se na moje najstniško sanjarjenje o ljubezni in spoznavanju drugih mladostnikov, kar me je pripeljalo do Simpatij. Mislim, da so naša in starejše generacije, slednje že prerastle, pa sem se vseeno hotela prepričati kako je s Simpatijami in podobnimi ocenjevalnimi stranmi. Kot sem predvidevala, se je »simpatijska mrzlica« preložila na mlajše generacije, vseeno pa je še vedno možno videti vse kar že dolgo leze in gre. Dejstvo, da je človeka spoznati tako enostavno, s pomočjo najbolj obiskanih internetnih portalov, forumov in predvsem »spoznavnih strani«, je prav brez vezno. »Hej ti. Kak si? Men si všeč. A greva na pijačo?« Zelo enostavno se je skriti za tipkovnico svojega računalnika ter ogovoriti kogarkoli na svetu. Ni več tistega pravega vznemirjenja, ko stopiš do osebe ter se s tresočim glasom predstaviš. Ni več tistega prvega usodnega pogleda, tiste iskrice, ki jo zgodbe tako rade opisujejo. Ni več osebnega spoznavanja v resničnosti… In tudi vezi med ljudmi so bistveno bolj krhke. Na roki obeh prstov vam ne morem našteti vseh ljudi, ki sem jih spoznala na internetu, s katerimi debatiramo karkoli pride na pamet, v živo pa jim je še »zdravo« težko reči. Da pa ne omenjam, kako lahko je, še posebej, punce sleči. Pojavljajo se prav tekmovanja, katera bo več pokazala ter dobila več pohval. Okej, vsi potrebujemo nekakšno potrditev, vendar z goloto na internetu? Zbirajo se tudi albumi fotografij v modrcih ali celo topless. Sama sem zagovornik provokativnih, seksi fotografij, ki so umetniške in »okusne«, ne pa tistih, ki mejijo na porno. Takšne fotografije sodijo v zvezo, k fantu/punci, za svojo uporabo, ne pa na internet.
Zamislite si torej situacijo, da vse mame in očki na svetu dobijo v roke fotografij, ki jih mladina objavljamo! Situacija, ko bi pridne punčke postale, poredne pohotnice ter mamini sinčki nenasitljivi pohotniki. No, kolikor vem, nimam na internetu nič, česar bi se sramovala.

Prepoved uporabe računalnika (:

6 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Na internetu nimaš nič, česar se ne bi sramovala? Se pravi, da se sramuješ vsega? :D
Joj, včasih se prou nasmejem tvojim slovničnim in tudi drugačnim napakam :P

Donch pravi ...

Opa, pa res.

p.s.: Ka jih tko pogosto delam al kaj?

Anonimni pravi ...

Mhm, skoraj v vsakem postu je kakšna "cvetka"...

Donch pravi ...

Ja, super :D

Glavno, da so vsi drugi tako slovnično pravilni in smiselni :D

Anonimni pravi ...

no kaj pa vem. Jaz bi se na tvojem mestu sramovala tvojega groznega glasujzame profila.

Donch pravi ...

glasujzame?? pa tam sem se že zdavni odjavla jst! Al? :D To misliš profil, kjer se kušujem z eno? Kakorkoli jst nisem človek, ki bi se sekiral zaradi takšnih stvari. Če si ti človek, ki nisi za istospolne partnerje in to, potem te pač ne bom prepričevala, če se ti zdi za to glup, ker smo pač ble dve šmrkli, ki smo se malo afnale, potem prov. Pač smo ble mlade in prpravlene vse probat, če pa se ti zdi preveč za na net fotografija kjer si samo nedolžen poljubček, potem si pa za moje pojme staromodna. Zame, mislim, da v glavnem tabujev ni.