sreda, 03. februar 2010

Antena: Pusta hrusta


100jko: Pozdravljeni! Še malo pa se bodo okoli nas pojavile grozne pošasti, lepe princeske, rumene banane in divji psi. Maškare! Spominjam se, ko sem komaj čakal, da pridem iz šole in grem od hiše do hiše »fehtat« ljudi za bombone in denarce, kot je bilo v navadi. Zbralo se nas je približno 6 otrok, seveda bolj željnih denarja, kot pa sladkarij, saj smo jih imeli kot otroci že vrh glave. Najhujši greh je bil, če nam je kakšna babica namesto 20 sit v vrečko vrgla pomarančo. POMARANČO?! Hjoj, kako so me takšne stvari razjezile. Ponavadi smo ponoči prišli k meni domov in se vsedli na sredino moje sobe. Vsebino vrečk smo stresli na kup ter si vse skrbno in pošteno razdelili. Kako lep občutek je bil, ko sem na koncu dneva prijel ves tisti denar. Počutil sem se tako bogatega kot še nikoli, pa čeprav je bilo v mojih rokah le kakšnih 700 tolarjev. Problem je bil le v tisti pomaranči, ki je vedno ostala. Seveda sem bil jaz tisti, ki jo je dobil namesto bombona (ne vem ravno zakaj, ampak tako je pač bilo). Ob pomaranči pa je moja najslabša izkušnja bila tisto leto, ko sem šel zadnjič v maškare.
Zunaj smo bili že kakšni 2 uri, ko je mene stisnilo na wc (pa ne lulat). Bilo je grozno! Od doma sem bil oddaljen le kakšnih 15 minut hoje. Seveda sem tekel in prišel do vhodnih vrat ravno v zadnjih trenutkih, ko sem ugotovil, da so vrata zakljenjena. Ključe sem, pametnjakovič, pustil v nahrbtniku, v katerem smo imeli sladkarije. Grozna izkušnja! Tisto leto sem ostal brez bombonov, brez mojih 700sit in celo brez tiste hudičeve pomaranče. Še zdaj sovražim nune, ker imajo obleko v kateri ni niti enega žepa za ključe.
Sedaj so stvari za maškare malo drugačne. Zdaj se na maškare zbiramo v različnih diskotekah in lokalih. Večina jih tudi tam ni oblečena v maske, saj nočejo »izpadet glupo«. Meni se zdi ravno to glupo, da greš na večer v maskah brez maske in ob tem misliš, da si kul. Nekateri še najdejo neumne izgovore, kao da niso imeli ideje pa ne vem kaj še. Za take imam nasvet. Vrh glave si pobarvajte na belo in bodite mozolj. :D


Dona: Haha, zdaj ste me pa našli! »Tri krofe, tri bobe in košček mesa« ki ponazarjajo meni enega najljubših praznikov še iz otroških dni. Veselje, ko se babica odcepi od peke štrudlja, pite, piškotov ter preskoči na buhtlje, krofe in miške, posipane s sladkorjem. Pust širokih ust, moj praznik!
Pustovanje je vsakoletna priložnost za sprostitev domišljije ter prebuditev skrite ustvarjalnosti.
Je čas, ko se lahko prelevimo iz vsakdanjega človeka v pravljične ali filmske junake, si izberemo drug poklic, se reinkarniramo v zelenjavo ter v like iz moške, oz. ženske fantazije.
Že od malih nog ga obožujem, saj se zelo rada maskiram ter tako vsako leto preverim, kateri poklic ali videz bi mi najbolj pristajal. Pust pomeni super priložnost, da sem malo bolj odštekana, oz. z leti, da sem malo bolj sexy, kot v privatnem življenju. Seksi nuna, prostitutka, Marilyn Monroe, zdravnica, šolarka, s starostjo vedno bolj mikavne ideje, kako fantom zmešati glave.
Verjetno se tako kot jaz, tudi vi vsako leto srečujete s problemom, kaj bi bili za maškare. Da bi celotni pust ustregel vsem idejam, ki se mi porodijo v glavi, bi bilo najboljše, da bi ga raztegnili skozi celi teden, da se ga do konca naužijem. To bi bilo res idealno! A verjetno ne bi bili vsi tako veseli,
saj zadnja leta nekako zaznavam, da je navdušenje nad maskiranjem, med mladostniki, upadlo. Sicer ne vem zakaj, večina jih pravi, da se jim pač ne da. Tudi tradicionalni »od hiše do hiše, od vrat do vrat«-pohod je vsako leto občutno manj obiskovan.
Kakšni so moji predlogi za letošnja tekmovanja za najboljše maske? Predlagam nekaj inovativnega, hkrati čudnega, nevsakdanjega. Ne bodite zopet čarovnica ali Pika Nogavička! Letos poskusite s čudno zelenjavo, s skupinsko masko, sami si izdelajte kostum…
In, če ne že za vedno, bodite vsaj ta dan sproščeni, energični ter pripravljeni na izstop iz vsakdanjih okvirjev!

Ni komentarjev: