Nokia do Tokia

Najraje bi se zlagala, da gre za preprost preizkus zmogljivosti stare Nokie, pa ne vem kje naj bi začela z lažmi in kje končala. Tako, da raje povem po resnici, da sem svoj predragi telefon utopila v straniščni školjki. Svoj desni žep najljubših kavbojk tako delim s staro Nokio, ki ne pozna barv, ima samo 2 gumba za levo in desno poleg tipkovnice, ima polnilnik za 10 sms-ov ter eno in edino kačo, ki v mimoidočih sproža nostalgijo. Baterija še vedno zdrži 2 do 3 dni celodnevnega igranja kače in ostalih iger.

Poleg tega, da mi je nerodno hoditi naokoli s telefonom, ki me je stal 1000 tolarjev, pa mi glavobole povzročajo sms-i, ki neukrotljivo jadrajo od tu do tam in se izgubljajo ter prihajajo s tri dnevno zamudo. Tako sem ravnokar dobila že (ne pretiravam) 25. sms, kako me sošolka vabi na rojstni dan ter Laurin sms, da je ravnokar prispela v Francijo, čeprav so tam že 3 dni.

Si je kdo poželel kače?

Komentarji