torek, 23. avgust 2011

Brez požrešnosti.

Brez požrešnosti bi se dalo živeti. O, ja. Dlje sem tu, bolj se mi gabi resnica, gabijo ljudje, naše vrednote zamračenih umov. Umetno je, vse je tako umetno in sovražno, da me sili živeti egoistično. Sili me razmišljati o lastnem preživetju in pozabljati na človeško plat  mojega obstoja. 

Stopi iz sence nevrednih ovac
 Grozno je in hkrati umetnost. Iz rojnih korenin moram izsrkati le najboljše. Uspeva mi. In zato sem neizmerno srečna. Moj edini cilj, moja vrednota. Takšni cilji niso daleč, le prestopiti je potrebno v drugo miselno dimenzijo in zaupati vesolju. No, pa včasih tudi preklopiti kakšne novice, občutljivost za svetovno obračanje denarja v osiromašeni puščavi. Težko.

Kap me je. Z ukinitvijo obvestil o pokojnini bomo prihranili 2 milijona evrov? Da o presrani državni smetani ne govorim. Če takšne stvari povzročijo tako velik (nepomemben) strošek, koliko se šele porabi za pleničke naših posrancev? (rebus: R = L) 

Tako ne more ostati in hkrati se ne more veliko spremeniti. Mladi, Politika - Slepa ulica.

Zamira. Obup. Nejevoljnost. In odboj mladih proletarcev. 

Na mladih pa svet stoji. 

Bravo carji.

Ni komentarjev: