Čeprav se svoje nove številke ne sramujem, se imam še vedno za 18-letno šmrkljo in razmišljam "kako grozno stari so dvajsetletniki". Očitno sem obstala pri evropski polnoletnosti in bom kar naenkrat ponosno preskočila v ameriško. Vmesno ne obstaja, v New Yorku sem bila letos preveč vrteška, se ne izplača. Tako podzavestno ostajam pri čarobni 18 (+ 2) in se čudim sama sebi, ko povem svoja prava leta. Verjetno se mi leta hitreje vpišejo v spomin, če jih pompozno izpostavim na rojstnodnevni zabavi. Ker so se lanska zabrisala nekje med maturancem in tragičnim dogodkom, bom morala letošnjo dvajsetko glasno razpostaviti pred mojimi očmi.
Zato praznujem danes, jutri, naslednji teden, če bo sreča še čez nekaj mesecev.
Ker delam ka' čem. (Hvala prijatelju za tole življenjsko vodilo)
Zato praznujem danes, jutri, naslednji teden, če bo sreča še čez nekaj mesecev.
Ker delam ka' čem. (Hvala prijatelju za tole življenjsko vodilo)
 |
| Maturantski 19. rojstni dan |
Komentarji