četrtek, 27. september 2012

601

Moja šestoprva.

Brez pomena. Samo da Gobčni Donchi povem, kako ponosna sem - še vedno vztrajam in se vračam nekam, kjer lahko brez ovir pljuvam, spodbujam, sanjarim in blebetam.

Ko imam v grlu cmok in bi se najraje zjokala od vse krivice, od neumnosti, od zlega sveta. Pa, ko bi zavreščala od veselja in v nedogled delala prevale. Nuja, da si še v besedi priznam in občutek, da me nekdo bere.

Ni komentarjev: