petek, 28. september 2012

Kako sem vzljubila Jadranko?

Le bežno se spomnim njene "Ko bi vedel", pa orientalskega nastopa na Emi, po vzoru zmagovalne Sertab. Čeprav so spomini na njene takratne komade zbledeli, sem si zapomnila, kako je daljnega leta 2006 v Paploni gola tekla za pravice živali.

Že takrat, kot 14-letna smrklja sem vedela - ta ženska mora 'met "jajca"!

Sicer na blogu nisem nameravala pisati o tem, pa vendar - naj pristavim majhen piskrček k cmeravi objavi izpred nekaj dni.


V mojih očeh je zrastla, cmerava Jadranka, ko je se v oddajah slovenskega X Faktorja čustveno razgalila. Ni ji bilo mar. In tudi meni ne - ko sem "zdolgočaseno" nedeljo preimenovala v "cmeravo" in se tudi sama prepuščala čustvom pred tv-ekranom. Brigalo me je, saj rada jokam. A tokrat je tudi pred kamerami sedelo iskreno bitje, ki je ob dobrih glasovih in žalostnih zgodbah točilo solze. Kako človeško. Kako iskreno. Kako pristno.

In sem brala ta prekleti Facebook in te preklete skrite obraze, ki so se posmehovali njenim solzam. Jaz pa sem se cmerila zraven. Kako klišejsko.

Ljudje so z oddajo, poleg starega kamnitega srca, izoblikovali še prvovrstni okus za estetiko. Se opravičujem - prepričana sem, da so bili ti ljudje (ljudje=human=nesmisel) že rojeni modni guruji. In hvala bogu, da so vseh osem let osnovne šole robotsko ponavljali "cenim drugačnost" in svoje visoke IQ-je pilili z biblijami političnih prepričanj in družbenih pričakovanj. Brez njih bi bili namreč izgubljeni. Brez njih ne bi vedeli, da je Jadranka v odštekanih opravah, živih barv. Brez njih se ne bi spraševali, kakšna bo naslednjo nedeljo.

In spet sem brala ta prekleti Facebook in te preklete skrite obraze, kako so se tokrat posmehovali sami sebi. Kako so se ujeli v pasti Jadrankinega oblačenja. Kako so se zgražali in se hkrati kazali kot totalne budale, ki same sebi pljuvajo v obraz.

No ja ... Kako Klišejsko!

Jadranka pa mi je zopet dokazala, da ima jajca. Thumbs up!

Ni komentarjev: