…rada bi odkrivala nebo, se odela v mavrico, legla na oblak in s tabo štela zvezde. Poletela bi na ptici skozi dežele čudes, odkrivala skrivnosti in se veselila novih dni. Sonce bi mi kuštralo lase, ujela bi njegove žarke in se poigravala z njimi. Zvečer bi se pokrivala s kopastimi oblački, glavo bi položila na zvezdne krake in strmela v mesec. Mesec bi me razsvetljeval in obsvetil vse skrite kotičke na nebu. Kapljice bi se pomešale s solzami in mi nežno drsele po licu..združile bi se v reko, ta pa bi našla ocean in vanj izlila vso bolečino…rada bi…vse to, česar se dobiti ne da…strmeti k popolnosti?! Ta ne obstaja…Strmeti v smeri ciljev in jih dosegati…pa kljub neodkritem in nemogočem?..mogoče pa mi uspe…Bomo videli...


Lp, vaša malo otožna Donna

Komentarji

Oseba IztokFranko sporoča …
kak to, da si otožna? ne bit no :D
Oseba Davor sporoča …
Nice said;)
Oseba Donch sporoča …
aaaam..tud ludje, ko smo vedno nasmejani...se vačsih uprašamo zakaj sploh živimo....;)
Oseba ŁiTTŁE STAR sporoča …
FuL lepo s to napisala!!xP
Oseba mcenaa sporoča …
lepo napisano. lih prave vole sm, da mi je pasal neki tazga prebrat.

:**