Petek. Peti dan, ki ni le magična sedmina tedna. Je mnogo več- je dan, ki vsem šolarjem nariše nasmeh na obraz. Ni lepšega, ko to, da veš, da te za napornimi urami poslušanja in učenja čakajo trije dnevi skorajšnjega odklopa, dolgega spanja in pohajanja s prijatelji.
Trudila sem se ostati prisotna pri pouku, a misli so mi ves čas bežale tam- stran od šole, skozi šolsko dvorišče, mimo ocen in zvezkov…Profesorjev glas se je oddaljeval in izginjal v poplavi mojih misli, v tiho šepetanje in žuborenje pričakovanj. Pisala sem in pisala, sanjarila in razmišljala- zaživela sem v svojem svetu idej. »riiiiinggg…,« zvonec se vrine v moje sanjarjenje. Konec zadnje šolske ure, konec strahu pred ocenjevanjem…občutek. Nepopisljiv. Kot bi se mi odvalil velik, težek kamen s srca in mi omogočil lebdenje. Tisto lahkotno pihljanje vetriča, v toplem jesenskem jutru. Z lahkimi koraki sem zapuščala šolski hodnik in v naglici skrivoma opazovala rahle nasmeške na obrazih dijakov. Nisem tiste vrste učenka, ki bi ob koncu tedna šolsko torbo zapodila v prašen kot in šolo obesila na klin, a vedela sem, da ne bo treba šteti do tri, in že bom s prijatelji nekje, delila svoje iskrice in toplino.
In, ko bom končno, na vrhu zelenega griča, zajela sapo ob pogledu na dolino…takrat bom za trenutek postala in si vzorec tišine shranila v kotiček sanj, za naslednjih pet dni. Lahko noč, lep začetek vikenda…z lepimi mislimi, vtisnjenih v spomin in s podlago za novo sanjarjenje.
Pardon za tridnevno ne-(ob)javljanje...
Lp, zelenooka vampirilla
Komentarji
Vido..itq me ni blo u petek..=)
Drugač sm te pa dodau med blogerje na mojmu blogu! ok?=)
Drax ka smo mi krivi če zgledaš ko 12 letnik?
Jumbo..drži jezik za zobmi..pa btw začelo se je prei ko ob dveh =)..ka ob dveh je že simon preverjo kje se nahajamo xD..
ta tomi.
zdej se tko meni kot da je lahko nam v cast da nas je linku na svojem blogu...
HAHA