Ne beži


»Ne beži. Ujel te bom!«
»Ne boš me.«
»Opozarjam te. Predaj se…«
In že sta tekla po rumenem klasju, v dolini, kjer reka naredi najlepše meandre, oriše otok ter se združi še z enim tokom. Sonce je pripekalo, kot da bi že bili avgusta, in vonj po pokošeni travi se je mešal z vonjem cvetoče akacije.
Zagrabil jo je za boke ter se zmagovito nasmehnil, ona pa se je hihitaje sesedla na travo. Zrl je v njene velike čokoladne oči ter se zgubljal v sočnosti dekliškega nasmeha. Premiki kotičkov ustnic, navdušeno govorjenje, blebetanje, šumenje… pomen besed se je izgubljal v opojnosti njene lepote. Ni se več mogel zadrževati. Z ustnicami je prekinil njeno govorjenje, pobožal njene svetle lase ter se zazrl v njene oči.
Tiho je legla na travo in se zagledala v mimoidoče oblake. V lase ji je pripel marjetico ter legel poleg nje. Nasmehnila se je in tiho vprašala: »Ljubiš me, kajne?«
Odgovor je zamrmral najprej le zase, nato pa dvignil pogled ter se igrivo nasmehnil. »Ujemi me in ugotovi.«
Zapodil se je nazaj v pšenično klasje ter zakričal »Ljubim te! Ljubim!«

Komentarji

Oseba Elena sporoča …
Ko sem tale post prebrala je šla pa kar zima pomen.
Res odličen! Svaka ti čast Dona :)
Oseba Anja sporoča …
lepo :)
mimgrede: njene ČOKOLADNE oči, praviš? :P
Oseba Laura. sporoča …
hahahah :D in SVETLI lasje anja :) žau mi je ;)
Oseba Dona sporoča …
Hehe. Anja ne pametuj no! Drugače pa sem te malo zajebavala. Kot veš mam tut jst občasno rjave malo oči, marko jih ma pa tut tak al tak.