petek, 30. maj 2008

Poti...











Včasih manjkata le centimeter ali dva. Potem, ko izgubiš, pa čutiš, da bi vse lahko naredil z manj truda... Preprosto se ti nek trenutek zazdi, da se ženeš v napačno smer- proti svojemu toku življenja. V smer nevihte, ki te z vso silo rine nazaj tam, od koder si prišel. Na že poznano pot, le v napačni smeri, za vse nazaj, kar si že preblodil. Vsa vprašanja, včeraj še znana, ti danes postavijo nova podvprašanja. Vsi koraki, ki bi jih znal narediti še z zavezanimi očmi čez noč izgubijo svoj gib. Zgubljen si in želiš, da bi se vse vrnilo. Da bi se zbudil v sončno jutro brez obveznosti, v varnem objemu prijetne topline, ki diši po domu. Ki diši po znanem in ljubljenem, in nima priokusa neznanja in grenkobe.
So poti in smeri... ki se mi zdijo tako podobne... Kam naj stopim, da se ne opečem?

nedelja, 25. maj 2008

Eurovision song contest ali eurovision circus contest?

Preden me začnete napadati, pokimavati ali pa odkimavati z glavo, naj vam povem, da si nisem ogledala letošnje Evrovizije v celoti, ravno zaradi razlogov, katerih pišem ta post. Torej…
Od vseh treh letošnjih izborov Evrovizije, sem si ogledala le prvega in se posledično odločila, da bo pri prvem tudi ostalo.
Slišala sem, da so pri Trenjah obdelovali temo, ali naj še nadaljujemo s predizborom za Evrovizijsko popevko ali ne. Žal nisem uspela gledati, vendar je moje mnenje, da se takšnega tekmovanja ne spodobi odmakniti s programa, ker je to eno izmed redkih glasbenih komercialnih tekmovanj v Evropi. Kaj nam pa škodi, če si malo ogledamo vodilne ideje tujih glasbenikov? Ampak predlagam, da bi na Slovenski Emi ustvarili revolucijo… zakaj ne bi vsi nastopajoči prišli na oder v isti raztegnjeni majici, brez koreografije, brez cirkusantk, brez dekoltejev in dejansko pokazali kakšen vtis lahko naredijo s svojim glasbenim znanjem na gledalce?? Vidite, to je čar »tekmovanja za najboljšo evropsko pesem«, če mu lahko tako pravimo. Bistvo, da se izbere Evropejca, ki ustvari dober komad in ga izvede briljantno. Lani, na primer, ni zmagal cirkus, ampak pesem… torej, zakaj si letošnji nastopajoči niso vzeli več kot pet minut, da bi komad dodelali, kot pa vadili plesne korake in šivali nesramno drage kostume?
Tako ali tako pa sem mnenja, da se v glasbi ne bi smelo tekmovati. Tako, kot se pri atletiki ne primerja rezultata skoka v daljino in teka na 60 metrov, se tudi glasbe ne bi smelo metati v isti koš. Atletski rezultati so namreč čisto objektivni podatki, medtem ko ocenjevanje in dojemanje glasbe je odvisno od človeka samega. Torej, kdo si ti, ki lahko trdiš kaj je dobro? Vsakemu je všeč nekaj drugega, vendar ljudje, ki glasbo podajajo poslušalcem preko vidnega medija, več niso glasbeniki. Glasba je tako pomemben del v našem življenju, mi pa jo samo izrabljamo.

Torej, ali Evrovizija drugo leto bo ali ne… ni pomembno,
samo držite se tistega, kar znate in ga prikažite na primeren način.

(naslednji posnetek pove vse...)




nedelja, 18. maj 2008

Paintball turnir

6.00

»Riiing, riiiing…« reči, da sanjam, menda pa še ni ura šest zjutraj… Ob sebi zaznam še en totalno mrtev in zaspan pogled. Hjaaa, torej je res toliko ura. Vsa skuštrana letam po sobi in tiho preklinjam.
Dobimo se še z ostalimi, poberemo še Jumbota in Simona, ki je takorekoč direktno iz Haciende. Simon ima s sabo spremljevalko. Lidija je njeno ime. In ni človek, temveč strašilo. (smeeeh).

6.30
Yeeees, dobila sem svoj kapučino! Lidija in Simon se rineta v avto poleg mene in 100jkota… torej ne bo nič od mojega spanja celo pot!?? Tako je, Simon ima svoje »žute minute«.

9.00- 16.30
Priprave… priprave… preoblačenje… šravfanje… smeh…
Začetek… go go go go… pokanje… out--> prvi drugi tretji… itd.
Fotkam…škljoc, škljoc.. opet pok pok pok… itd.





















19.30
Dragi moj DD, upam da ne boš jezen, ko vidiš kaj vse bomo pojedli za bone iz Družinskega dvoboja… Priznam, smo kar pretiravali vsi z naročili za tople, hladne predjedi, sladice, solate in glavne jedi… Lačni čakamo (pa študiramo, če bi te bilo prov obvestit o tem grehu)!



21.20

Men se zdi, da umiram, oz. da vsi umiramo.Čakamo še sladice, kljub prenatrpanosti v želodcih. Samo čakam, da se kdo razpoči. Po tej OBILNI večerji gremo pa spat na poti domov.

21.40

Čakamo račun.

22.00

So ga že narisali, skopirali in dostavili… p**** m***** je dolgi račun! 12 nas je pojedlo hrane za 335,15€….



Super blo :) [čekiraj še Bloodov,



100jkotov blog in ostale...]

sreda, 14. maj 2008

Naš Greased lightning

Danes je mami dobila darilo za vnaprej (kmalu bo namreč praznovala)...


torej... prodamo rdečega Fiata Stilota. Hoče kdo? Mami pravi, da je v voznem stanju :D

sobota, 10. maj 2008

Briljantna Briljantina

Včeraj sem si šla Briljantino ogledat že tretjič in morem povedat, da je iz odlične Briljantine nastala briljantna Briljantina.
Malo spremenjene scene, inprovizacije, tokrat je tehnika delala in tudi mikrofoni so bili pravočasno prižgani (razn enga), lightshow v Kulturnem domu je tudi super izpadu...
Torej- USPELO VAM JE... Bravo, carji ste!

Najbolj pa so zablesteli na After partyju, tisti ki so zamudili nastop v KD, pa so si lahko naše male zvezde ogledali kar na ulici. Tut Briljantinini koktejli so bli dobri.

p.s.: Se mi zdi, al ste res začel med hojo poskakovat malo?
p.s.2: Fantje, ostante kr tko nagelani, prov sexy delujete (hahahhaa).

Čestitke!

četrtek, 08. maj 2008

Biti ali ne biti?

Razmišljam, da bi bilo včasih res dobro NE BITI. "Ne biti" v neomejenem, ne-dobnem, ne-hitrostnem,ne-živečem...
... mogoče bi si potem le vzela kakšno sekundo časa, da zadiham in se ozrem naokoli...

Torej...Biti ali ne biti?

p.s.: Preden me raztrgajo na delce, preden mi v glavo vmontirajo računalnik, s katerim bom hitreje naredila dolgi seznam na minuto, naj še povem, da so trenirke zakon.

Lp, hiteča Dona

sobota, 03. maj 2008

Bela

Moj fantič ma pa novo lubico... in to na štirih tačkah!
En razlog več, zakaj ga mam rada... :)










































Samo pes je pa tumast, ko 100jko...

četrtek, 01. maj 2008

Kresovanje 2008- Trška gora

Letos, po mojih pojmih manj obiskano kot v prejšnjih letih, je kresovanje potekalo do okoli tretje ure zjutraj, kres pa je ob desetih zvečer že zgorel. Udeleženci so bili pretežno mladi, starejši pa so se zadrževali v šotoru, ob ritmih poskočne glasbe.
Pritožba: Kokic je zmanjkalo prehitro!






Drugače pa ta dan ni bil povprečno dober zame. Najprej sem si doma poškodovala stopalo, nato so mi po njem stopali na kresovanju, (rdeči) Drax mi je skoraj zlomil nos, Patricija mi je (ponesreči!) stisnla šamar, Marija s steklenico okrušila zob. In na vrh vse moje nesreče me je bolel kolk. Verjetno bi bila manj poškodovana, da bi si spila kak kozarček žlahtne kapljice.

(foto Nik R., D.G.)