nedelja, 30. september 2007

8. Donchi....Atiju za rojstni dan...

Ta post je posvečen mojem bindeku Simonu...





»Moja, moja, mala žabonka…«…in še vedno sem…le, da nekoliko večja in samostojna…Vem, da si želiš biti dober oče…pa saj si…trudiš se..in ti uspeva. Rada te imam, takšnega kot si- točnega, natančnega, zanesljivega, prijateljskega in delovnega…si najbolj "KUL" očka, kar jih poznam…ponosna sem nate, na kariero in vse kar si si ustvaril… Uspelo ti je…naredil si/delaš tisto, kar te veseli, poleg tega pa skrbiš za takšnega hudička, kot sem jaz. Trudim se zate, za mami…trudim se zase. Oprosti za vse skrbi, ki sem ti jih povzročila…oprosti za vse, kar nisem naredila prav….Tudi jaz ti oprostim!..VSE…vem, bilo je težko, zate, zame in za vse- ko smo se s solzami v očeh poslavljali…ko sem zaspala s željo, da mi zaželiš »lahko noč«,…počutila sem se osamljeno in izgubljeno, a vedela sem, da bo kmalu prišel spet tisti `torek`, ki je bil v tedni čas le zate in zame.

Z mano si..že 15 let…v dobrem in slabem..Vedno!...Stojiš mi ob strani in mi pomagaš. Začelo se je z mojim krikom proti svetlobi- ROJSTVO. Takrat si me prvič objel in poljubil na čelo. Ni bilo lepšega, kot jutro ob tebi, ko si me ves nasmejan peljal v vrtec in me izročil prijaznima vzgojiteljicama. Priznam, razvajala sta me…in všeč mi je bilo. Naše skupno življenje pa smo zaključili z dvema prekrasnima potovanjema na Kanarske otoke. Bila sem tvoja mala pojoča princeska…ne, zdaj ne pojem več…tisto veselje, je ostalo na točki, ko si se poslovil od naju z mami... Obljubim, spet bom pela..nekoč. Vesela sem bila, ko sem te videla..pa čeprav le po televiziji. Zame so bili to najlepši dnevi, ko si me prišel pogledat in se posvetil le meni. Bila sem močna…zelo močna, da sem prebolela…vem, da si ne predstavljaš…ampak z mamico sva tolikokrat jokali. Vem, da odhod ni bil povezan z mano…a vseeno..bilo je boleče, ko sva vedeli, da si v najinem domu le gost. Boli še zdaj…vendar ne več toliko…saj sva srečni, da si našel tisto, kar si iskal. Uspelo ti je…in s tema tudi nama. Še vedno smo družina…malo bolj razširjena…a vseeno.Imamo se radi…in ne boš verjel, koliko mi pomeni tisti OBJEM med vama z mami…Najlepše darilo in lepi spomini na preteklost…

"Bodo leta minila izbrala boš svojo pot,

In boš pozabila, bila sva prijatelja..

Spet po svoje, boš razumela vse.

Po tihem smejala boš mojim nasvetom se.

Takrat ko boš žalostna bi objel te rad.

Ti vrnil nasmeh, povedal da imam te rad.

In ko boš osamljena poiščem te.

Te nežno objamem in poljubim te," (hvala..rada te imam)












Z mami ti želiva vse nai nai nai naaaai boljše...še velikooo lepih skladb, nastopov, nagrad na glasbenem področju,...veliko ljubezni, veselja, malo skrbi in sivih las (čeprav Diana pravi, da so sexi) ..hehe...

Ko s solznimi očmi ležem v posteljo,
vem, da nisem sama…
obstajam, ker obstajaš ti…
MOJ ANGEL VARUH…

Ko ne najdem prave poti,
In obupam nad ljudmi..
Pogledam v zvezdnato nebo…
Ti- MOJA LUČ v temi…

Poletje v jesen prehaja,
Zadnji sončni žarek me obdaja…
Življenje spreminja se,
Tvoj skrben pogled vame zre…


sobota, 29. september 2007

7. Donchi...SPLOŠNEM

Danes ponoči sta bila spet dva potresa. Jst sicer ne vem, ker sem spala ko top...Kolikor vem, ni v bližini nikjer bila povzročena škoda...drugače pa po youtube sem brskala...in našla zanimive posnetke...ta, ki ga objavljam je nastal leta 2003 za Emo...(reklama za štoplce Antismrad). Po kom sem tak zmešana!?



drugače pa...Tomi se je postrigu...ja ja, moj bivši sošolec, ki osvaja na plesnih odrih...Tomči, bolj si lepi zdej!


.



..Lp, grem zdej...na 70-letnico




6. Donchi o...PRAVLJICAH

"In tako so živeli do konca svojih dni..." vsi veseli, vsak s svojim deležem...kaznovano zlo in poplačana poštenost..Neka pozitivna stvar v krutem življenju...pravljice, v katere se vživiš in začneš verjeti v popolnost... So kot izhod iz realnosti...potem, pa se spet soočiš z vsemi težavami, ki te obdajajo...
Zadnjič sem brala članek, v katerem se je primerjalo karakteristiko pravljičnih junakinj in ženske...

PEPELKIN SINDROM: Vsiljivo se naličiti in se bahavo postaviti v središče pozornosti? NE..raje kot pepelka garaš ves dan v ozadju in sanjaš, da bo tvoj trud tudi kdaj poplačan...




SINDROM SUPER ŽENSKE: Kariera, moški, otroci- vse želiš imeti pod nadzorom, popolno in urejeno. Če ti to ne uspe, potem se počutiš izgubljeno v svetu in med svojimi željami.




SINDROM SNEGULJČICE: Veš, da je pomembna le notranja lepota. Kljub temu pa ves čas preizkušaš diete, telovadiš in se spripravki boriš proti celulitu. Tako kot Sneguljka, bi radi bili lepši od hudobne kraljice, saj meniš, da bo popoln videz prinesel uspeh na vseh področjih.



SINDROM TRNJULČICE: Vedno samska in za moške nedostopna. Prepričana, da zveze in ljubezen ni zate...a hkrati hrepeniš po pustolovščinah. Čakaš princa, ki bi te prebudil iz sanj.Kaj v resnici želiš?


Ne vem no...ampak men so bili vedno všeč kontrasti dobrega...=).največje carke so bile hudobnice, ki so si veliko upale in so ble hinavske... vsekakor so imele hinavske ideje no...

Lp, vaša hinavka

p.s.: Katera pravljica se pa vam dopade?! (+ nova anketa)

petek, 28. september 2007

5. Donchi o....MALENKOSTIH

Manjka le malo...čisto malo...za drobtinico....a vseeno je ta drobtinica vredna veliko....


Surovine: zlato, srebrno, literarna priznanja in kup brona

Prvič.) točka in pol do drugega zlata


Drugič.) 59 točk od 63

Tretjič-finale.) 61 točk od 63 dodatno za k finalu: 66 od 70, 68 od 70, 67 od 70, 65 od 70


Kot so rekli:" šlo je za točko ali dve...zelo na tesno.."

kaj pravim na to: POJTE U KURAC S TO ŠTIPENDIJO!!!

četrtek, 27. september 2007

4. Donchi o...BABICAH in ŠTRUDLJU

Kljub vsemu je pa vseeno treba jesti…Ekspert za kuharske umetnosti je 100% moja draga babica…kar pa se ji tudi pozna na teži…ampak pravim da, če babica ni debela, potem to ni prava babica… Ne vem, če je še kaj lepšega, kot to, da se k njej zatečem, ko so doma sitni…Ne bi zamenjala mojih babic, s starkami z izsušenimi, koščenimi lici in gubastim čelom…Preprosto ljubim njun radosten, zavetniški nasmeh…prešerna lica in toplo dlan…

V njunih kuhinjah se vedno najde kaj zanimivega…od štrudlja, jabolčne pite, piškotov, drugega peciva….in zakaj vam to pišem?!..zato, ker se je po dolgih letih naredila zamenjava…PEKLO SE JE PRI NAS DOMA…res, res…in NE, ni pekla moja (dopustniška mami)..ne, nasprotno…pekel je Janko…In kot sem pričakovala, je vse tko profi zmešo skupi, med mojim več-urnim učenjem, da sem pozabila gledati v knjige… skos smo se smejal, ker pač..sem imela sprane izjave (nič novega)

(btw: res je blo profi pečeno, nič zažgano, natančno na centimeter vse zloženo.. ampak… preveč angelsko po mojem mnjenju…ni mi blo všeč tok fejst..drugi pa so se kr topil, ker jim je blo tko dobro…).

Izgled vršilca dejanja:

Kuhar Johnny….bel obkladek na glavi a.k.a kuharska kapa ….bela minika a.k.a predpasnik

DNEVNI RED (izdelava štrudlja):

15.00…..Naribali so jabolka- stala so 1uro…vmes študiramo formule za mojo matematiko.

16.00…..Na lep, čisti prt, položi starega in ga ZALIJE z apnenim divodikovim oksidom iz pipe. Glavni kuharji so rekli, da naj bi zrasla trava, na mestu zalivanja…ampak, nič ni začelo rasti…

16.15…..Naribana jabolka ožema z dlanmi. V peščico vzame maso jabolk in stiska dlan…vse, dokler ne špricne ves sok ven. (kaj takšnega se lahko spomne sam kuharček Johnny)

16.25-16.45….. »Razgleduje« se po kuhinji. (noče, da bi prisotni opazili, da ne ve, kako naprej z ustvarjanjem)

17.00…..Listnato (kupljeno-fuuuuj) testo razloži po zalitem prtu, vmes se jezi, ker je testo v malih kosih. Pomočnica mami pa v tem času najde 560 izgovorov…nakoncu oba ugotovita, da so takšni majhni kosi priročni. Testo še kar vlačijo po rokah in ga merijo…da bo na centimeter natančno prišo v protfanj (al kok se reče)…Donč vmes iz Geografije presedla na Francoščino…testo se še vedno meri…

produktiven dialog J

Kuhar: »Ka delaš?«

Mami: »Ne vem.«

Kuhar:« Pol pa pust na mir.«

Mami:« ja«

17.30……Začelo se je polivanje neke rumene tekoče snovi na testo…rekli so, da je to »neki ful dobrega, kar znižuje holesterol«..bila je margerina…

Nato pa nadev iz jabolk…jabolka postavlja v pravilnih linijah in zaporedjih. Zapolne vsak milimeter…in sklepam, da je to dolgo trajalo.

17.45…..zmanjkalo je cimeta!!! In so počivali gospoda neki časa,..lahko bi dala svoj cimet..ampak NE =D…

18.00…testo je še lepo, natančno zarobil….in smo končali???.NISMO, ne… Sledi dolgo jamranje, da je zmanjkalo jabolk (že tretjič!)…Kuhar pač pretirava s sestavinami…

18.15…..Tretji zavoj štrudlja- ZADNJI!...zdaj sem že pri matematiki, ko se gre štrudelj pečt…

Lp...mogoč, najdem kkšno bol pametno temo za naslednjič...


ponedeljek, 24. september 2007

3. Donchi o...SMRTI

Verjetno nisem edina, ki si postavlja vprašanje, kako bo, ko me ne bo več tu…Kaj se zgodi z umrlim in podobno… Ni mi jasno…Kaj se zgodi nato? Kako lahko človekova osebnost, kar izgine? Življenje s posameznikovega stališča je subjektivno…in ne morem si predstavljati, da Dona potem naenkrat ne bo obstajala…Kaj se bo zgodilo z mano?...Moje telo bodo vrgli v okvir zbitih desk in me grobo spustili v temno celico, kjer bom zaključila svoje življenje??...In nato bom gnila in gnila…jedli me bodo črvi in…Vsi bodo upali, da sem pristala v peklu…ja ja…še vseeno skrito upam, da obstaja posmrtno življenje, kakor so verjeli Egipčani…Zakaj?.Zato, ker mi je všeč živeti. Kar pa še ne pomeni, da me zakopljite z mojo omaro oblek in nakita…v dobri veri, da bom to imela za popotnico v večno življenje…
Mogoče pa bom na robu smrti res videla tisti temen tunel in na koncu luč…in r
oko odrešitve?..Nato pa se bom zbudila…drugje?drugačna?..Imam toliko vprašanj…kdaj bom izvedela odgovore?... Ko umrem…se javim na (takrat že staromoden) blog in sporočim kje sem… Mogoče pa mi bodo celo zrasla krila…in vsak večer bom bedela nad vami…





Presenečena sem ugotovila, da vas je več glasovalo, da vrjamete v višje sile...ijooo, kaj bo še človek zvedo od vas =)

2. Donchi o...DEBELOSTI

DEBELO in VESELO?

Hujšanje, hujšanje, debelost, širina, hujšanje…in se sprašujemo zakaj solze v očeh vsake druge najstnice!?..v roke vzamem revijo in listam: »Dietni recepti, kup anoreksičnih manekenk-ideali?...visoka moda za suhice…jemo zdravo in hujšajmo…bla bla bla« ….ja fak off…pol pa bot normalen in mej močen karakter v današnjem svetu! Kot sem omenila, veliko najstnicam se zalomi…in… sledi bruhanje, stradanje, solze…. Vem…ker sem imela namreč podobne probleme… In nikol se nebi začela sikirat, če ne bi doma začeli govorit, da sem se zredila, da sem debelejša, da morem manj jest…in, ko nisem jedla?..takrat pa so se jezil na mene, da morem jest…ko sem v rokah držala kej za jest, je blo vse narobe, ker naj bi preveč jedla….ODLOČTE SE, KAJ BI RADI OD MENE NO?!...Jst sem zarad vaših teh stavkov začela delat v tej smeri in verjet, da je hrana moj najhujši sovražnik…vsak večer sem laufala par kilometrčku in živela na jogurtih…in potem en dan, ko smo v šoli bile punce spet pri jamranju o debelosti, sem zagledala mojo ultra-debelo sošolko in se začela spraševat, kaj si ona misli o nas, ki nas je skupi trikrat manj, kot nje in govorimo kolk moramo shujšat…Ja, res kriza no…na koncu osnovne šole pa sem itak zvedla, da nas mudelka vse sovraži in da ma namen shujšat, da bi ji vse zavidale…in, da razčistimo..privoščla bi ji, ne pa da bi ji bla fouš..ijaaao..kaj si bo še folk zmislu… Drugače pa…mudelke, če ste suhe…jst sm vesela za vas res..če ste pa debele..pol me pa baš boli…pa bodte, ker itak ne zbiram prijatlc glede da širino trebuha…

Debelost so 5 let po mojem rojstvu označili za kronično presnovno bolezen. Razlog za njo je porušeno ravnotežje med vnosom in porabo energije. Jst pravim, da ni dobro bit debeu, ker maš bolečine v hrbtenici, bolijo te sklepi, hitro si utrujen in zadihan po manjših aktivnostih ko nilski konj (sicer ne vem kok te živali dihajo)…Poleg tega pa je tveganje za razvoj številnih drugih bolezni večje in poslabšajo kvaliteto življenja (pa še premikaš se kumi-tumač no). vsak ima svoje ideale in se trudi v smeri uresničitve. Moj vzor pa so vsi tisti, ki jih kratko malo boli za svoj izgled in so srečni s tem kar imajo…res, svaka vam čast!..

Našla sem še besedilo, v katerem sem povedala par stvari...nastalo je pa tam...kako leto nazaj mogoče...objavljam delček...

»Še zadnji čokoladni Bacio pojem…nato bom prenehala…morem prenehati…«, tako se je vedno prepričevala. Vsak dan znova, ko je zjutraj odprla oči si je rekla, da se bo nehala basati s hrano in začela hujšati. Vsak dan eno in isto…le, da nikoli tega ni izpolnila. Ni bila debela, ni bila suha. Vendar ji je v glavi nastala slika o njeni popačeni postavi. Hodila je mimo ogledala, vendar nikoli ni pogledala vanj. Tehtala se je le, ko nobenega ni bilo doma. Bilo jo je sram vsakega grama…stehtala se je na hitro…in po tiho spravila tehtnico. Živela je za hujšanje, živela je zato, da bi ji nekoč uspelo shujšati…a se je vedno bala, da bo prišla v skrajnost, iz katere ni izhoda.Ko je tistega večera sedela v svoji sobi je zopet ponovila tisti njen slavni stavek: »Jutri pa bom res začela s hujšanjem.« Bolj iz navade in tolažbe, kot pa zares.


3. Del rubrike: SMRT

nedelja, 23. september 2007

1. Donchi o....GLASBI

JE GLASBA ZA OČI ALI UŠESA

Glasba je del našega življenja, z njo se srečujemo vsepovsod. Imamo različna pričakovanja in vizije o tem, kako naj bi izgledalo popolno glasbeno delo. A mnogokrat si postavljamo prenizke kriterije o kvaliteti. Pred časom je znan slovenski pevec odprl odmevno razpravo o tem, kaj naj bi bila dobra glasba in kaj naj bi od nje pričakovali. Cela Slovenija je govorila- tako strokovnjaki, kot tudi tisti, ki niso ravno izobraženi na tem področju. In kaj so ugotovili? Pravzaprav nič konkretnega, saj vsak cilja v svojo smer. Poleg tega, pa sem se dotaknila tudi teme o uveljavitvi glasbenikov pri nas. Ali dobra glasba res naleti na gluha ušesa?...

Za primerjavo sem si sposodila več sosednjih držav. Menim, da smo Slovenci premalo zavedni glede naše, slovenske glasbe. Poglejmo v druge države...Zdi se mi, da se tam glasbeniki lažje uveljavijo in so bolj postavljeni v ospredje, kot pri nas. Spoštovani so doma in nadvse zadnje tudi drugod. Le pomislimo, koliko slovenske glasbe se vrti na radijskih postajah. Poleg nekaj slovenskih skupin s simpatičnimi izvajalci, z dobrimi oblinami, bore malo.Glasbeniki južnih držav so tu zelo spoštovani, pa ne mislim, da ravno zaradi kvalitete, vendar tudi zaradi uveljavljenosti v njihovih državah. Preveč gledamo na popularnost in ne na glasbo samo. Koristi od vsega imajo le oni…slovenski glasbeniki pa so zapostavljeni v poplavi tujih izvajalcev. Že pri kulturnih prireditvah je več glasbenikov iz Balkana. Bojimo se sprejeti nekaj novega, drugačnega in dovršenega, zato vztrajamo v že prevečkrat predelanem, narejenem po istem kopitu. Enako pa se dogaja tudi v filharmonijah, kjer se večina del izbira glede na to, koliko bo obiskana.

Gledamo koncerte, prireditve, nastope…kaj pa poslušanje? Izvajalec, ki lepo izgleda, skoraj ne potrebuje posebnega talenta. Veliko možnosti na slovenski sceni pa imajo tisti, ki so istospolno usmerjeni. Vedno več medijev je povezano s tem, vendar če nisi v tem poklicu, to ni tako opazno. Problem se kaže tudi tako, da gledalci vedo natančno kaj je imel kdo oblečeno, kako je plesal…Kaj pa lahko povedo o izvajanju in glasbi sami? Preveč gledamo na vizualno podobo nastopajočega, na kvaliteto pa ne. Pesmi so lahko čisto enostavne, nič posebej harmonične in kompozicijsko nezapletene… Pri poslušalcih se večinoma uveljavljajo tiste, ki gredo hitro v uho. Najbolj vidno pa je to na različnih komercialnih tekmovanjih. Sicer sem mnenja, da se s pesmimi ne bi smelo tekmovati, saj vsaka posebej vsebujejo neko vloženo delo, a vseeno si kdaj z zanimanja ogledam in preposlušam kakšen tak festival. Na določenih, pesmi sploh niso tako zelo pomembne, kot ime izvajalca ali avtorja glasbe. In, če se ne izteče v zaodrju vsa »kuhinja« tako, kot naj bi se zmenili? Takrat privrejo na dan zamere in prepiri. Zanimivo bi bilo gledati festival, na katerem bi bili vsi izvajalci v preprostih majicah, brez plesnih točk, pripomočkov in brez poudarjenih avtorjev.

Glasba je umetnost do takrat, ko jo izvajamo, poslušamo, skladamo zase in za druge, z dobrim namenom. Ko pa pridemo to točke, kjer v njej vidimo denar, to ni več bistvo nje. Potem je to prisiljeno tekmovanje v iskanju načinov za najboljšo prodajo. Prisluhnimo kvalitetnemu in ne glejmo popularnega!

2. del rubrike: Donči o DEBELOSTI...
Lp

S preprosto besedo: Speedway (in še mnogo več)

Začelo se je z navdušenjem po »naporni« trgatvi. Z Lauro smo namreč cel dan ležale v prikolici in uživale v sončnih žarkih, medtem, ko so vsi drugi trgali. Vmes sem dobila živčni napad, zaradi dveh šmrkolinov, ki sta me hotla tepst..(jst se pa nisem upala branit)..in nato KONČNO so se odločl, da grejo domov tudi zadnji gosti…ja res! Zadnji..vedno mormo zadnji it!.ni fer =).










Nato pa speedway…prvič po dolgem času nisem spremljala celotne dirke…bla sem prepozna, potem pa so iz veh strani rinli kozarce v roke…js pa sem jih podarjala naprej. Rečte mi hvala, vsi tisti z zastonj pivom! Men ni pasal pit, ker me je bolela glava, kasneje pa sem še zapadla v nekakšno čudno depresijo…Vidla sem ljudi, zaradi katerih me je začelo prat, poleg tega mi je pa en čefur cel dan težiu po telefonu…pa lahko sem ga še nadirala kolk sem hotla…on je še vedno: »Ti priditi na pjačo, ker ti lepa biti meni«…ajoooj..od kot takih, moja cifra?! Se upravičujem vsem, katere sem nadrla, ampak res me je bolela glava za popizdit…ampak PO ČUDEŽU je tud to minilo. Potem se je pa začela zajebancija… in za piko na I…še pogled na lučke in ribnik…potem pa Lahko noč =)

*Sušin a.k.a Šuger a.k.a Šugga(w)..pa ne vem kaj vse ste še rekl….uglavnm, morem se ti zahvalit za pivo…HVALA

*Jumbotu (Mihcu) se morm zahvalit, za brezplačno umivanje roke z lastnimi bacili…in za objeme, pri katerih me je skor trikrat zadušil

*Hvala tudi Sebčku, ka mi je težiu skos, pa me spravo v dobro volo =)…tečkuc en =)

Ijoooj..se mam še velik sporočil za vse..ampak..khm..Dona se more it učit =P

Aja..spomnla sem se na Kolaričuga dećkota…em…Ko se kej pametnga naučim (to bo še danes..)..potem, bom napisala kakšen pametn post..

Lp, tetka Dončna

sobota, 22. september 2007

predpripravni Speedway

JeeeeJ...danes pa Grand prix!!!!.kumi, kumi, kumi čakaaaam!
Učeri smo šle z mojo lepo Eviko mal v Stadiona, na pjačo in debatke...umes smo ble pri kombijih od poljaških speedway voznikov...potem pa v Margeriti z Ljubljanskimi speedwayisti...ni kej..ugotovitu večera: Poljaki so prfukjeni :)...


Kdo pa dans praznujeeeee.....?


Matejčiiii...kozicaaaa!!! vše naj naaaj za b-day...Priden bot, da ne bo kej slabga slišat o teb...=**

torek, 18. september 2007

Pogrešam te...

...no puedo vivir sin ti... ...te falto mucho... ...tú… mi mejor amigo...


24 ur na dan pod mojim nadzorom...škodl ti je xD



















zate sem lovila žarke















S tabo sem se prebadala...













Skup smo se strelale...














Pa preveč zmešane smo ble ena za drugo














Preprosto: RADA TE MAM

Stična 2007

Stična...tudi letos je bilo zelo zelo zelo doro...breakdance, petje, ples, pjača, hrana, helijevi baloni, velik folka...vse kar ti srce poželi...po ne vem kolkih letih se je zgodil tud, da dež ni padu...Itak se je tam vsak zgubo po svoje! Stiški animatorji so hodli okol z listi na kterih je pisal:" PODARIM OBJEM"..ko smo prispel v Stično in so proti nam tekli podarjevalci objemu se nismo z Nežo mogle zjasnt al nej bežimo, al nj se objamemo...in predale smo se usodi....hehe..res dobra fora to z objemi! Drugač pa CEL DAN sem mogla poslušat našga župnika Mičota, ko me je drko u glavo pa skos govoro: " Ti si teliiiičeeek" ... nazai grede pa nam je skos bus crkvau,in zato smo se ustavljali na vsaki bencinski (bleeeeh..)...

Bog z vami ;)
Živela Stična!!

...

Slaba volja...ja ja, slaba...razmišljala sem in pršla do zaklučka, da nimam nič za povedat...ker se vsak dan zgodi enako...

začne se ob pol 6ih...potem se ob 6ih na busu borim s spancem...nato kavica s 100-jkotom..šola, šola, šola (moje neumesne med poukom in odmori)...s Sebčkom na kavico..in spet pri 100-jkotu....ob 4ih doma...mali obrok, s cuckom ven...nato trening...po treningu prepiri z mami, malo pošk
ilim v zvezke in na msn...potem...pa spat...

....zato je padla odločitev, da bom od zdaj naprej na mojem blogu objavljala pesmi, spise in druga umetnostna besedila....VEM, da tega na marate brat in se vam jebe za gluposti ( samo bluzenje bi reko Blood)... ampak men je useen...js rada pišem pa pika amen stop...

Lp, se beremo....**

(rezultati ankete)

nedelja, 16. september 2007

Pismo predsedniku (natečaj)

Na nebu vsak večer opazujem zvezde, lovim utrinke in iščem zavetje pred resničnostjo. Ne bojim se je, a nočem živeti tu. Je v vesolju kje mesto zame? Kjer ni treba skrivati solz? Kjer je topel objem? Kjer je roka, ki te vodi v življenju? Vsakdo se kdaj vpraša po boljšem in vsi strmimo k popolnosti…vendar te se ne da doseči. Ko sem tako zrla v temno odejo, posuto z zvezdami, se mi je v misli povrnila slika njenega žalostnega obraza…

Temne, nezaupljive oči so tistega mrzlega dne nejeverno zrle vame, ko sem srkala skodelico tople kave. Razmršeni kodri so ji padali na obraz. Nisem mogla odmakniti pogleda z nje. Gospe, oblečene v drage blagovne znamke so mirno hodile mimo nje in ji podarjale tisti, vzvišen pogled. Sramovala se je sebe, ko je sedela na kartonasti škatli in iztegovala roke proti bogatašem. Sramovala se je revščine in na vso moč si je želela, da bi se našel razumevajoč človek in ji dal malo drobiža…ni hotela veliko, le toliko, da bi si lahko kupila kaj za pod zob. Pri svojih šestnajstih letih je namreč morala poskrbeti za svoja mlajša brata. Zastrmela sem se v črno vsebino v skodelici in razmišljala. Za samo eno kavno zrno je garalo toliko ljudi…Svoje življenje so prodali in cele dneve delajo na polju za nekaj borih kovancev…jaz pa jo tako brez kančka slabe vesti spijem…na sebi začutim njene poglede. Bila sem jezna nase in na vse nakupovalne vrečke, ki so ležale pri mojih nogah. Bilo me je sram bogastva, ki sem ga puščala v modnih trgovinah. Še zadnji požirek črne grenkobe…čutila sem, da moram k njej. Nisem vedela zakaj, nisem vedela kako…počasi sem se pomikala proti kartonom, ki so bili odvrženi od robu pločnika. Tiho sem se oštevala in spraševala zakaj vendar to počnem. Iz žepa Armanijeve torbice sem izvlekla bankovec in ji ga potisnila v roko. Njen obraz se je razjasnil in nikoli si ne bi mislila, da mi bo nasmeh tujega dekleta toliko pomenil…

Veliko sem razmišljala o njej…naučila me je, kako ceniti majhne stvari. Ljudje nismo več tisto, kar smo bili. Živimo v naglici in si ne vzamemo čas niti za naše najbližje. Kaj šele, da bi se naučili sprejemati drugačnost!? Ne, človeška bitja se gibljemo po zarisanih poteh…nikoli ne stopimo iz množice in povemo to, kar mislimo. Pa čeprav v nas vpije, razbija, bobni…Nikjer ne piše, koga moramo ljubiti, koga sovražiti…a vendar ne razumem…Zakaj sovraštvo do drugačnih? Mar imajo na sebi etiketo, kjer so označeni kot zlobneži in prevaranti? Ali je bilo dekle na ulici res samo krivo za svoje socialno stanje? Gospod predsednik…podpirajte drugačnost! Ne zatiskajmo si oči pred ljudmi, ki rabijo pomoč… Mi, mali ljudje…ki strmimo k popolnosti…Ozrimo se okoli sebe!

torek, 11. september 2007

Verovanje v....nekaj višjega...

Ne pričakujem velike branosti tega posta, ker vem,da vas večina ne bere rada daljših besedil…

Udeleženci: Donč…dišeča kavica (made by moja ljuba babica)…tipkovnca…in moje razmišlanje…

Že ceu teden se pogovarjam, da se bom oglasla v našem faružu in šla malo pogledat Mičota (našega noro-specialno-zmešanga-carskega župnika)…poleg tega pa se moram še prijavit za v Stično…Zakaj??..Tam se vsako leto zbere slovenska mladina in skupi ga zažuramo…kot je v navadi takrat zelo pada dež…in mi vsi premočeni in naspidirani plešemo pred odrom…odvijajo se tudi razne delavnice…Lani smo se z Evo navdušle nad policijo in vojaki…res je dogajalo!...tudi od letošnjega leta veliko pričakujem… v cerkev res zelo (NE)pogosto zahajam..le nekajkrat na leto…vem, ne morem se ravno pohvaliti z rednimi obiski… a menim, da se vere ne izkazuje le na ta način…ja, kdo bi is mislu..tudi Dona je verna…Pa ne od vedno…izhajam iz zelo neverne družine…od »naših« cerkev obiskuje le moja babica…ki si je zelo dolgo prizadevala, da bi si to navado pridobila tudi jaz…pa ji ni uspelo..vsak odgovor mi je prišel prav, le da mi ni bilo treba zraven… tudi moja starša nikoli nista kej posebno od birme naprej obiskovala maš…Po vsem kar se mi je zgodilo v naši družini (začelo se je z ločitvijo mojih dveh..itd.), sem popolnoma opustila možnost, da bi nad nami živel nekdo…ki bi poskrbel da se svet vrti v pravo smer….in kako to, da se je zgodil tak preobrat v moji glavi??...v župnišču sem imela župnika, ki je kuhal Bandidos in se zafrkavu z nami…ko pa je odšel…je pršel mlad župnik Mičo, ki si je zelo prizadeval za nas-mlade…veliiiik smo peli, se dobival na pjači, šli na pizzo, organiziral ekskurzijo v Gardaland, kjer smo prosto laufal kje smo hotl, organiziral srečanja, kjer smo ga žural do konca, nas pelu na rock koncerte…nikoli ni nič reku zarad cigaret..zarad pjače…preprosto..BIL JE ČLOVEŠKI…kljub svoji župniški zaprisegi…in takrat..sem ugotovila, da ni vse v dudlanju o svetih zapovedih in tak…(objavlam lanske fotke iz Stične...de poglejte kak je VOJAKINJA EVA leepaa x3)

MOJE STRATEGIJE O NADNARAVNEM….

Nikoli nisem rekla: »verujem v Boga..«…vendar verujem v NEKAJ nad nami…nekaj, kar vrti svet in verujem v krivca, zaradi katerega obstajam…Nekaj zagotovo more biti…preprosto more!.Verjamem v nadnaravne sile..zakaj?...zato..po svetu se dogajajo čudne stvari..ponavadi si jih poskušamo logično razložiti…vendar menim, da ni za vse logične razlage..razni duhovi in vse…tudi v družini in znanci so imeli že izkušnje s kakšnimi čudesi…res, da se zdim naivna, vendar..nekaj je na tem… Da razložim…Pojdimo k fiziki (ne maram tega predmeta)..

Zakon o energijah pravi:« Energije se NE MORE IZNIČITI..lahko pa se pretvarja iz ene oblike v drugo..« Ponavadi res ne obvladam ravno teorije..vendar…Če se energija ne more izničiti…vsak človek ima neko življensko energijo..in ko oseba umre..se ta energija ne more izničiti…že teoretično ne…se pravi, da ostane tu..okoli nas…obdaja nas ta energija in ni vraga, da nebi blo neki na tem…le, da mi to energijo dojemamo kot neke mrtve osebe oz. duhove in druge pojave…sicer je čisto naravna..vendar človek jo je že od nekdaj sprejemal, kot neko Božanstvo…

Dost za danes..mogoče še kdaj povem kaj o tem in o stvareh, ki so se zgodile kateremu od znancev…

sicer pa…Prejšnjem KVIZu se je izteko čas…rezultati so me presenetili…še posebi to, da so se 13% glasovalcem fazančki smilili…drugače pa 36% vas je kruto krstilo/ ste bili kruto krščeni…34% vas ni bilo krščenih/niste krstili…15% pa meni, da je Fazanji krst odraz nezrelosti….

Naslednji kviz: o verovanju v višje sile

Lp…

nedelja, 09. september 2007

me2 z Nežo in Jst in Neža..pa še Dona...

Prvo smo jokale zarad odvečnih kilogramu...nato smo se do mrtvega nažrle in se jokale od smeha...

(med jedjo)
Dona:" weš ka..jst grem na wc..."
Neža:" Sam ne srat!..ka hrana je bla draga!!!"

Pa sej ne morem verjet, da...


Rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu Rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu Rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu Rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu Rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu Rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada 5mescu 5mescu 5mescu 5 mescu <3 5mescu 5mescu Rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu Rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu Rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu Rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu Rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu Rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu Rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada rada 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu 5mescu

Zajla...











Zajla (fest)…nisem je mela v planu…res ne…Pa se je useen zgodil, da smo šle z dekleti…Mariie, Lalč in moja malenkost…Celo pot do tam je potekala debata o šoli…res pogrešam svoje bejbike (vse na Texasu)!!! In vikendi so tak dragoceni, ko mam končno čas za dekleta…











Zajla- raznovrstni bandi…raznovrstni komadi…z Lauro pred odrom..razlog?!..komad: Wish u were here…(ko bi ta trenutek traju večnost..pela, pela, pela.)…znanci vse okol mene..mahal, objemal, debatiral…bratranc Aži me je šokiru s svojo 5mm dolgo čupo (drastične spremembe: frizura, ceu večer na vodi…v pondelk bo 17 str- bravo, zresnu se je)…Hannč (z lutko: jelenom Jožetom) se mi je vsake tok cajta obesla za vrat…Jan se je jezil, ker me je »sreču na vsakem vogalu« (razlaga:stala sem na istem mestu, sam on je mim skos hodu…krivec: Dona!?)..Mariie je bla zmedena glede pjače..a je nakoncu le ostala na Zali…V primerjavi z drugimi žurkami se je pilo zelo malo (Ful doro)…Vzdušje: ZELO VISOKO NORO…










Novi folki: vsekakor morem omenit Sebota..zakai?.ker je car…še posebi ko krili z rokam =]

Žaabaaa..emo žabon biu tam tui.hehe smo lahka regali skupi..care..uletu pa skor use poliu od pjače ka sm mela v roki xD…woohaaa…vožnja nazaj se mi je dopala..ko so padale debatke z Marijinim bruderjom =).. pa…hjaa no..ma`kje lepoo bloo <3..











(pozirala sem z Denisovo vodko..)nisem je pila! =] jaah no..razumte..AL MAM NOV TELEFON! =P..












Lp...=**

sobota, 08. september 2007

Ko je Dončku dugcajt...

...Takrat se Donči farba in striže...



















še najbolj tmna barva ne more zakriti moje blondosti...pa kaj =]

Rezultati brskanja po starih mapah...



Zanimivo...našla sem moje stare fotke... nisem vedla, da obstajajo...objavljam jih..zto da ne bom pozabla na njih (spet)...

Lp

četrtek, 06. september 2007

Dan z razrednikom

Spala sem lahk dlje...že tretič sem vidla Kapucinsko knjižnico...po dolgem času sem obiskala našo Osnovno šolo in vidla use učitlje...nekdanji razrednik me je veselo objemu, ko da se mu je zmešal (rada ga mam tut js ja)...odbojko smo špilal (zmagal..dooh)...atek biu doma...kupu mi nou mobi (atek, prisežem, da ne bom več sadila mobitelu)...

današnja zmagovalna izjava dneva:
Donč:" Profesorji so bogovi...mi pa ateisti!!"


Lp, Donika

sreda, 05. september 2007

POZOR!!!


PoooZooooR... moje blogovske mreže so zaznale zanimivega bralca Dončinga BLOGA...Osumljenec na sliki, je človek odločnega in pametnega pogleda in je navidez nenevaren...če ga še kdo zazna naj javi....=)


Sicer pa...atek...lpooo, da bereš moj blog...vendar..khm...ni priporočljivo..res ne =)..seii veš...celotno izražanje in vse...lahko pa tut pod komentarji komentiraš moje prispevke =)...

p.s.: preber si tam, ko piše: po kom je Dona tak norc ;)

Lp, Dona...(baje ne smem grdih besed p tega pisat....=)...ah, jebeš =P)

Privajanje...

Število "F"ov se počasi zmanjšuje...danes se je blo že lažje ustat, in razmišlala sem že, da se mi počasi Gimnazija že kar dopade...še kak teden, da se ulaufam, pa bo fajn!!!...malo me jebe, ka nimam časa za mojo kofetko..ampak tud to se da nadomestit... Glede mojega gobcanja- vedno gre na slabše..ne morem se vstavit...ampak ni pomoči...sem pač..khm..GOBC =)
pouk in vse...ni panike...ampak še vseeno najbolj cenim odmore..zakaj??..zto ker lahko govorim brez prestanka, lahko skačem po classu, se derem...in kar je najpomembnejše: lahko se SMEJIM..

Drugače pa..krst je blo fajn čez okno gledat...in upam da bo ostal tako oddaljen od mene..kljub vsem grožnjam..=)..tisto..še malce ne morm pojest, ko me neki jakih dećku vleče iz razreda..poleg mene pa sedi Larči in mirno opazuje..ne ne ne...dejte še ktere druge...jst se vam nikol ne smilim =/..leite me revico noooooooooo =) :D

aja...dans sem KONČNO vidla tud Nejcho...waaaa..Lpo te je blo spoznat, mala...

ponedeljek, 03. september 2007

WeLcome med malimi FAZANČKI

hehe...ja ja, tut za mene je pršo cajt....
pred mano se odpirajo nova obzorja...stop tle!!! Prelomnica...jaaaa, Donči je fazanček...
Moja volja danes: odlično naspidirano malo dete...
in..našla sem smisu
srednje šole...naslednje 4 lete bom živela za jutranjo kavico v Zvezdi oz. Jazzu in za glavni pol urni odmor...

Res..nekam antipatična šola je to... tam sem se namenla, da se kaj več naučim..pa sem danes ugotovila, da še nisem pripravljena na to, da se zresnim...

ne vem...mogoče mam tak malo črnogled dan...ali pa spet kakšno obdobje tečnobe...pa sej bo minil...glede krsta pa...hehe..dotlej je
vsa skup "Fazano-mania" minila vredu...sicer, sem čist počečkana..ampak vredu...dokler je tko, naj bo...kej več pa...ne hvala...

preživeli smo vse napise in koruzo v lasih in modrcih...

nedelja, 02. september 2007

Orng fešta in moj mobiteL...

Direkt iz Laurine in Efine žurke v svojo mehko postlo za tri ure..nato pa orng fešta... Približno naj vam povem, kako je to potekalo... sprva je bilo malo razočaranje glede "gužve", ker folka ni blo velik... ampak Donči, ko Donči..njej more vedno dogajat...Padle so debatke z Umekom iz Splash the toilet-a...in res nam je dogajal..(človek se je počutu pomembnga z mojo kravato..poslovnež pač)... do tu se spomnem vsake sekunde točno...nato pa se seveda Mariči & Donč odločjo, da si bojo popestrile večer... Kako??..alkohol je naš izhod!!!..pali draga, pali v obupu...in smo začeli s frankinjo, nato smo ena drugi častle red bull vodke..padal so piri, padale so vodke, ....in padat sva začele me2!!!...Matej-O, hvala za vse tiste rundice...in Simon..za kartico, s pomenom da te spominjam na kravo (moja mami je potrdila da sem krava)... nato nastane velika luknja v moji že nekoliko prazni glavi... vem le, da sem se menla z Matejem in v ROKAH DRŽALA MOBITEL...da mi je Sami kupo Zalo "za streznitu"..da sem se znašla v njegovem avtu...in, da me je Eva skoraj nesla po stopnicah...

pogledla sem se v ogledalo in se ustrašla sama sebe...Mami je prletela iz kopalnce in me začela napadat z alko testom...nisem hotla bit nesramna,...ampak enostavno smešna mi je bla...

Zjutri se zbudim in ugotovim MOJGA MOBIJA NIIIII!!!!!...številka...nedosegliva!!!...kličem, kličem...nič...malo se opotekam po stanovanju...in si belim lase zaradi telefona in tega, da mi bo fotr težiu...
kliče fotr in se začne zajebavat z mano..mu razlagam ka vse sem pila..in povem o čudnem izginotju telefona...jah kurac..bom pa nouga dubila, je reko =)...Glede pijače p to pa:" Dona, de pojd z mamico na en kozarček vina, pa se pobotite."

sam jst res ne vem...ceu dan mi že tko zvoni u glavi...zavsako mislim, da zvoni moj mobi...ki je zakopan nekje bogu za hrbtom v Kostanjški zemlji...ni mi pomoči...počas sem že obsedena z izgubljenčkom...

juhuuuu jutri pa šolaaaa..na rit mi narište "F"...sam nej bo estetsko ;)

Laurina & Efina fešta

kraj: krško-Libna
lokacija: Laurina hiška, zraven čebelnjaka, lešnikov in konjev...
razlog: nazdravljanje na Evin in Laurin b-day
In kak je zgledal?: pjano...*d00h*..

celo noč smo čul, pel pesmico: Cow`n`chicken.(jaaao).
.spal smo 2 ure...dva v kleti, 6 folka pa na jogijih... budnica..ob 9h zjutri...Donči skaku po hribu z loncem topuga Malinovga čaja (hvala Doni, za čajček v postlo)..

skor sm umrla na cesti..ko sem čakala mišo pa mišeka (??kao)... do
ro, da so me najdl po pou ure =)

drugače gotovo blo..za večino folka...
alkoholizirana Eri je v obupu in joku napadla nič kaj krivo belo steno v kleti

gotov tomi se je učil letet in hkrati plaziti

Bart je zaspal na sedežni in se vsake tok cajta premaknu

Leni in Juli sta zavita u dekah zaspala v vsem smrdečem blišču in bedi

Ječmenčk & Bobnič pa sta smisu vidla le v zelenih hruškah...

Efa pa je raj počakala, d je folk šou..pol si je pa dala duška...



ka je blo pa z Dončico p ne fprašte..ka ne vem...(bolš da ne)...






sam za drugič, da vete: Po streznitvi bo usak pospravu svoje kozlanje...
bleeeeh, zjutri me je skor kap, ko sm pogledla čz okn...

polek tega pa...pašteto sem jedla (že drugič..omfg)... alko me res meša mau
p.s.: aaaam..svoje fotke sem dala sam tiste, na kterih še nisem bla ko kanta...(treba pazit na ugled)
povedla bi še to, da sem po dolgm cajtu vidla Larčiko...polepšala se je...pa tut zresnla..presenetla me je s tem da ni nič pila... res..Eva in Lara..prelepe ste (dokaz: slika)..res, ko angelčka dva <3>

Rudijeva & Marcelova fešta...




Nisem uspela napisat nč o žurkah zadne dneve, ker se ne vidim ven (iz pjače seveda)...žurke, žurke, žurke...še zadne proste dni...hjaaa..jebat ga... dogajal je (as always)..plesalo se je na vlko..pilo še na večje...