nedelja, 31. oktober 2010

Halloween warm up party

 Sobota, 30.10.2010
Bilo je temno in v zraku je plavala strašljiva tišina. Sence dreves so se nagibale k svojemu odsevu v vodi ter v veter vpisovale svoje misli. Tišino preseka votel krik- krik vrhovne čarovnice in njenega čarovniškega zbora. Bratje in sestre, prišel je dan groze, dan ponovnega snidenja vseh bradavičark, pajkovk, metlark in kačark!


 Smrtonosna tekočina, čarobni dim tobaka, pajkova potica in piškoti žabjih krakov so privabljali čarovnice vsega sveta. Rajale so in čarale dolgo v noč... dokler jih jutranja zarja ni razkropila.

petek, 29. oktober 2010

Antena: Krompirjeve počitnice

Dragi šolarji in šolarke! Minilo je točno eno leto od kar smo se zadnjič videli. Pogrešale smo vas in vaše sproščene nasmehe, ki jih dejavnosti v šoli pogostokrat izbrišejo z vaših sijočih obrazov. Jesen listje že vztrajno oblači v tople barve, kostanj že kraljuje ob letošnjem moštu, vaše krompirjeve počitnice pa se veselimo ponovnega snidenje z vami!

Za počitnice bi lahko dejali, da so najljubši del šole, za večino šolarjev. Nastopijo vsaka dva meseca ter trajajo v povprečju kakšen teden, z izjemo poletnih počitnic. Poleg poletnih poznamo še tri, nanašujoče se na letne čase: zimske počitnice, ki nastopijo februarja, pomladne počitnice, imenovane prvomajske, ki nastopijo okoli prvega maja ter jesenske počitnice, poznane kot krompirjeve, ki se letos začnejo 25. oktobra ter trajajo do 2. novembra, saj zajemajo še Praznik vseh svetih ali Dan mrtvih, ko se spomnimo vseh preminulih ter v velikem številu obiščemo njihove grobove.


Krompirjeve počitnice v preteklosti
Jesenske počitnice so v Sloveniji uvedli leta 1993, poimenovanje pa smo povzeli po nemških »Kartoffelferien«. Ker so v preteklosti počitnice prilagajali domačim opravilom, so namesto kakšnih »kostanjevih«, raje uvedli »krompirjeve počitnice«. Le-te niso bile namenjene počivanju, zabavi in poležavanju, pač pa delu na polju. Torej, kadar je bilo doma veliko dela, so razglasili enotedenske počitnice.

Počitnice danes
Krompirjeve počitnice so namenjene vsem osnovnošolcem in srednješolcem, da se lahko po dveh mesecih šole malo razvedrijo in si spočijejo. Počitnice, v primerjavi s preteklostjo, danes pomenijo dolgo spanje, brezskrbne dneve, pogoste zabave, vse bolj pa šole zahtevajo tudi »medpočitniško učenje«, kar pomeni, da zahtevajo od učencev, po koncu počitnic, prebrane knjige za domače branje, narejene veliko domače naloge ter naučeno učno snov za teste po počitnicah.


5 stvari, ki jih moraš narediti v času Krompirjevih počitnic:
1. Udeleži se zabave na noč čarovnic ter zmagaj z najbolj inovativnim izgledom!
2. Izreži najbolj strašno bučo v svoji ulici!
3. Povabi prijatelje na »Večer groze« ter pripravi eno izmed najbolj popularnih grozljivk vseh časov!
4. So tvoji popoldnevi dolgočasni? Naberi kostanj ter organiziraj kostanjev piknik!

torek, 26. oktober 2010

Pravljična številka 3... Pravljična 3 leta

Kako hitro gre čas, kaj. Zatisneva oči, se malo nasmejiva in mine kar milijon let. Če bo šlo tako naprej, se lahko zgodi, da se skupaj še postarava.
Naučil si me kako ljubiti, kako deliti življenje in uživati vsako minuto, brez kančka slabe vesti. Pokazal si mi, kako pomembnejše je živeti, kot pa se uklanjati pravilom in obveznostim. Zdaj lahko spim tudi do enih popoldan in vem, da me svet ne bo zapustil, da mi je ostalo še vseeno vsaj 10ur dneva, ki jih še bolj cenim, ko si z mano. Si moj prijatelj, v stvareh, ki jih veš, morda edini pravi, ki je vedno pripravljen poslušati in svetovati. Si moj ščit, ki zle jezike in nesreče želenih ljudi odriva od mojega obličja. Si svetla luč v moji noči, ki vedno ve, kako me nasmejati in kako pocrkljati. Rada te imam, ko me v sanjah objameš, ko mi skuhaš kosilo, ko se vrnem iz šole. Rada te imam, ko skupaj riševa namišljeno prihodnost, gradiva hišo z velikim vrtom in petimi psi- tremi po tvoji in dvema po moji izbiri. Še veš, kako se bodo imenovali? Popaj, Ninđa, Lola, Nacho in Nikki morda? Rada se stisnem k tebi pod kovter, ker me tam slabe stvari ne najdejo, ker je tam varno zavetje, najina pravljica. Ljubim te...












  
Morda že slišana na mojem blogu, a vendar vredna svojega zvena...

Dan, ko ljubiš

Črtam vse premišljene vrstice,
Črtam sama svoje sledi.
Da bi ne poslušala, da bi ne naredila, da bi ne hotela…
Vse bi bilo pogubljeno- …vse bi bilo kot prej.
Prazno, sivo, vsakodnevna rutina.
Ne vedoč, da stvari lahko stojijo tudi postrani, v levo, desno in ne le naravnost,
Ne vedoč, da rutine ne odražajo pravih dejanj,
da se ubadam z lažnimi zavetji, da letim le s svojimi pričakovanji,
hodim po napačnih poteh, ter se upiram sama sebi.

Včasih je le treba prestopiti na drug peron, ponovno prešteti korake od tira do stopnišča in kupiti karti za dva, kljub vprašanjem, kljub dvomom, da neznani sopotnik sploh obstaja.

Globoko v sebi se skrivaš v tolažbi ter čakaš.
Čakaš, da samoten, težek zrak razpiha nenadni veter, da v napeto tišino vdre zvok uglašenih godal, da v strahotno temo vstopijo sončni žarki.
Da stojim na strani, na poti, ki te pripelje mimo moje postaje.

Ko te neznana roka odpelje v upanju, da pot nazaj ne bo prehitro zanimiva, a vendar ji v očeh sije nekakšna negotovost, z lastnim neverovanjem v trenutna dejanja in prihodnost.
A raste in raste, hitreje kot se vidi, močneje kot se čuti, globoko zakorenini in noče spustiti. Ko se naenkrat zaveš, da neznani potnik prerašča v vedno bolj znan obraz, ko se ti njegovi pogledi zdijo tako znani, njegovi koraki tako domači…


… Dan, ko začneš ljubiti.

ponedeljek, 25. oktober 2010

V iskanju same sebe I.

Črne dni zaznamujejo črna pisma, ki si želijo v svet. Dala jim bom priložnost...

I.                    Tisti »nekoč« občutek
Želela sem si peti in sem pela. Želela sem plesati in sem plesala. Želela sem oblikovati in sem oblikovala. Vodila sem in dovolili so se mi voditi.
Lahko bi trdila, da se pogosto, s stisko v očeh, zatekam v te pretekle tančice. Spremenila sem se. Iz dneva sem nastala noč. Iz belega črna. Iz oklepa ranjena. Včasih me še objame vetrič moči in občutka vsemogočnosti, a mi ga jutro vzame s prvim pogledom v prazen strop. V njem sem nekoč videla skrivnostne odtise, zakrinkana sporočila, danes je tam le beda vsega blišča iz sanjskega »nekoč«. Prav sumljivo se zadnje čase vračam vanj! Se me lotevajo že preživeti, obrabljeni občutki pubertete? Sem morda kaj izpustila?
Čez noč sem postala sama svoja uganka. Pa pravijo, da ti leta prinesejo spoznanja! Kaj sem spoznala? Da je svet krut, goljufiv, hinavski in se drži sam svojih želja, brez same trohice sočutja do drugih.
Ko sem še imela oklep in trdo srce, je bilo lepše. Živela sem sanje, narekovala prihodnost, kovala usodo. A danes? Ne vem kdo sem, kaj želim, kam grem…

In to boli.
Z vsakim dnevom bolj…

Nova barva, nova energija, stara Dona

Novosti in spremembe so pomembne v življenju, a vseeno se je lepo vračati na stare tire. Priznam, potrebujem kotiček za izpovedovanje, za blebetanje, za objavljanje. In ravno včerajšnji dolgočasni večer me je vpletel med blogger template in mi dal občutek nekakšne praznine. Pa sem si rekla "Pa zaženimo znova". Da pa ne bi, ob pogledu na starega, čutila grenkobo, sem se odločila, da blog malo prenovim. Nova barva, nova energija, stara Dona. Potrebno je, seveda, še veliko stvari prenoviti, tudi možnost vašega komentiranja je zaenkrat omogočena le, če kliknete na objavo, zato vas prosim za malce potrpežljivosti. Ker računalniških zadev ne obvladam, bo za te stvari poskrbel moj dragi, za objave, pa se lahko zanesete name.

Hvala, da me berete.