nedelja, 28. junij 2009

Smash

Vreme nam pa v juniju res ni naklonjeno, ne? Pa saj je tako vseeno, dobre fešte ne more nič ustaviti! Ravno danes ob 8h zjutraj smo se vrnili iz Avstrije, zato današnja nedelja poteka bolj ležerno. Okupirali smo kavče in televizijo, danes bomo raje samo vegetirali. Prilepim pa vseeno nekaj obljubljenih fotografij preteklih, ne ravno naspanih, dni.

petek, 26. junij 2009

Smash on tour







Tako. Za 2 dni šibamo v Avstrijo, malo pošpilat, malo pofotkat in malo uživat. V nedeljo pričakujte kakšne fotke, do takrat pa en Smash-mobilski pozdrav iz Smashmobila.

sreda, 24. junij 2009

Gardaland 09















Glede na to kakšni dnevi so trenutno, morem povedati, da smo imeli na dan Gardalanda neverjetno srečo, saj smo se cel dan kuhali na soncu ter umirali na vročini. Izlet v Gardaland je bil sicer končni izlet za B-jevce, nekaj A-jevcev, ki se je vštulilo, pa smo ga izkoristili za Anjino darilo, saj je imela 17. rojstni dan. A lahko tudi jaz dobim kakšno takšno darilo naslednje leto?? :)

ponedeljek, 22. junij 2009

Ni ga dobrega moškega, če ne diši po...



Tudi moški morajo dišati, kajne? Že res, da naj bi dekleta uporabljala več kozmetike kot moški, vendar nas le-te v zadnjem času kar dohitevajo. Verjetno ne toliko z ličili, razen če govorimo o nastopajočih, kjer kamera ljubi samo napudrano lice, temveč s številnimi drugimi spreji, šamponi, penami za britje, itd. Dragi moji, priznam: nora sem na dišave, ki jih moški spravijo nase. Jami! Dišeči lasje, ko greš s prsti skozi, vonj po Axe dark temptationu, ko poljubljaš vrat, mehka koža, vonj po kokosu, po kolonjski vodi… Zopet jami! Vse moške v svojem življenju sem poznala, poznam po vonju. Najprej je bil Tom Taylor, nato Puma v rdeči steklenički in tako dalje vse do današnjega Axe dark temptationa, ki je za ljubiteljice čokolade še posebno jami! Drage dame, kako je pa kaj z vami?

Sicer pa ne obožujem samo dišeče moške, temveč tudi vse druge vonjave, ki me obdajajo. Gre tudi za vonje po mehčalcu, po ravnokar umitih laseh, po čistilu za okna, po jutranji kavi, po cimetu na jabolčnem zavitku ter poleti vonj po kremah za sončenje.
Šamponi morajo biti kokosovi, parfum pa seveda Naomi C. at night, vse ostalo pa ni pomembno. In v kombinaciji vsega tega je tako lepo imeti maltežana, saj le-ta nima svojega vonja, ampak ga prevzema iz narave. Tako zjutraj diši po rjuhah, popoldne po babičini kuhinji.

Ni ga dobrega moškega, če ne diši…
In kaj je najhuje, ko te zapusti, tvoj vzglavnik, rjuhe, majica, še vedno dišijo po njem in ti ga onemogočajo pozabiti.

sobota, 20. junij 2009

Dan D

Končno smo ga dočakali. Dan, poln bombandiranja, grdih pogledov, pretepov in pričakovanj. Na eni strani profesorji, na drugi pa dijaki 2.a, ki so se v preteklem letu dokazali ter premagali vse ostale razrede. Naši heroji, proti profesorjem. Tokrat se ni šlo za napiflanost, za iznajdlivost, za znanje, temveč za tehniko in taktiko.

In... zmagali so 2.a! Čestitke.









sreda, 17. junij 2009

Pesomanija

Tokrat v moji družinski rubriki Pesomaniji, ki se dotika živali naše družine, žal nimam samo lepih novic, temveč tudi nekaj neprijetnega. Ampak, kaj hočemo... Tako kot ljudje, umirajo tudi živali. Rada bi se poslovila od maltežanke Medeje ter male Miše, ki je rada delala družbo naši mali Beli ter ponagajala moji Tii.

Rada pa bi še povedala, da ima naša družina tudi novo članico. Diana in ati sta si kupila 2-mesečno maltežanko Melody.





Mala Melody se je tako pridružila Tii, Upiju, Lunu in Beli (klik klik).

torek, 16. junij 2009

Donine kratke modrosti

Ko naenkrat ugotoviš, da je cukanja za rokav in glasov iz vseh smeri konec, se zaveš, da počitek po napornem delu še vedno pomeni pomanjkanje časa za formalnosti ... Le, da tokrat nimaš pametnega razloga za svoja dejanja.

nedelja, 14. junij 2009

Malo tajskega, malo boksa, velika sparina...

... in mišičasta telesa, ki udrihajo eno po drugemu.

Všečno, ampak zame osebno pre-agresivno. Šport, ki se mi ne zdi niti malo ženski (babe so se tudi teple), niti malo privlačen, dvorana soparna in zadušljiva, folka milijone, kar me je presenetilo saj tolikšnega obiska nisem pričakovala, edino nekateri borci so imel orng supr izoblikovana telesa in kar se mi zdi najbolj sexy: rdeče rokavice :)


torek, 09. junij 2009

Vixit Viva (VI)

Tema je, a hkrati vidim sence, ki rišejo po steni majhne objekte ter velike strahove, ujete v kletki mojih misli. Le-te mi bežijo nekaj kilometrov stran, v prav tako temno sobo, nad katero leži prijeten vonj- mešanica dveh popolnoma različnih svetov, ki utripata v skupnem ritmu ter se vdajata vsakdanji teži še težjih bremen. Bremena, zamisli nasprotujočih si strani vsečloveške nespametnosti. Radio postaja iz trenutka v trenutek le mehak, tih odsev v daljavi, misli me počasi odnašajo stran. V najino stran. Nešteto odgovorov, ki bi jih znala odgovoriti brez premišljanja, a se mi vseeno ves čas pojavljajo v mislih. Kaj počneš? O čem razmišljaš? Me imaš rad? Nešteto preteklih slik, ki bi jih znala opisati od zadnjega drevesa do vseh drugih detajlov. Poljubljava se, v ozadju se k tlom zgibajo stare smreke, na njih počivajo sive ptice. Nešteto je poti, ki bi jih znala izslediti z zavezanimi očmi, le da bi te našla nekje, kako me čakaš, z najlepšim nasmehom, kar mi ga lahko podariš ter z besedami, kako si me pogrešal.

nedelja, 07. junij 2009

Kje me najdete? Na Racelandu!

Ja no, ni mi dolgčas med delom na Racelandu!
Nekatere asistiramo oblečene, druge malo manj oblečene, v obeh primerih pa ženitne ponudbe kar letijo ;)


četrtek, 04. junij 2009

Eva


Kako smešno se mi danes zdi najino prvo srečanje. Nekaj popolnoma vsakdanjega, otroškega, spontanega. Sedeli sva na leseni klopi, ob motocross stezi, ter opazovali motoriste, ki so se zaganjali eden mimo drugega cilju naproti. Tisti žar v očeh, ob pogledu na motorje, ki nama še danes sije iz oči, in verjetno se nobena od naju ne zaveda, kako pomemben pečat sta nama očeta zadala v tistem času. Spomnim se zelo dobro, kako si bila bosa ter vsa premražena, zavita v modro deko. Lička so ti krasile oranžne pegice, veter pa se je poigraval, s takrat še, tvojimi kratkimi oranžnimi lasmi. To je vse, česar se spominjam danes. O čem sva govorili, kaj sva si želeli, koliko sva se poznali, ne vem. Leta so stekla, življenje naju je zaznamovalo z grenkimi ter lepimi izkušnjami, atija sta odšla, motocross progo so prekrila žita, visoke trave. Zabrisala se je sled o najinem srečanju, dokler... nisi 1. septembra sedla v klop pred mano. Že jočeš ob branju? Daj ne nori, saj poznaš celotno najino zgodbo! In veš kaj me danes najbolj veseli? To, da po desetih letih še vedno ne poznava konca najine skupne zgodbe...

Eva, vse najboljše za 17. rojstni dan












Da ne boš ljubosumna, da je Marko dobil za svoj rojstni dan post, ga podarjam tudi tebi ;)