sreda, 31. marec 2010

Francija, II.


Po včerajšnjem napornem kolesarjenju, ki je zajemalo 30km vožnje do gradu po deževno-vetrovni Franciji, smo si danes privoščili ogled še enega izmed gradu ter nakupovanje v Toursu.



Nove modrosti iz prve roke:

- Pizza pomeni za njih pečen mlinc z malo sira, kečapa in šunke. Torej, čist mim.
- V vasici, kjer se nahajam je 5 barov, 4 od teh so ob 20h že zaprti
- Francozi so res pravi "Francozi"- razmišljajo samo o sebi, drugi so luft
- 1 par nogavic je v strogem centru 16eur
- Najpogostejši odgovor: "Je ne sais pas" ali po naše "ne vem"
- Hiše imajo zelo male, škatličastih oblik
- Zamerim jim, ker NE POZNAJO JEGRA!
- MalibuCola se streže po 2 deci, prav tako ĐusVodka
- Postopka pitja Tequile ne poznajo!

torek, 30. marec 2010

Francija, I.

Le kdo si ne želi obiskati Francijo in njenih zelo slavnih znamenitosti!
S šolo sem na mednarodni izmenjavi v Lochesu. Gre za manjše mestece, v velikosti Krškega, vendar za veliko večjo razparceliranost družin, saj vožnja v šolo traja kar eno uro. Pariza, žal, na našem programu ni, vendar sem v vsem svojem razočaranju ugotovila, da se prav tako spračajo tudi manjša mesteca.


Živim pri družini, ki med letom nudi sobe tudi tujcem, ki prihajajo v Francijo spoznavati jezik ter kulturo, zato je moja soba super-duper fantastična soba za goste. Sama družina pa je nekoliko bolj stroga in zato tudi malo dolgočasna.



Trenutne zanimivosti, ki bi jih delila z vami:

- hrana, značilna za Francijo: Francoski rogljiči, baguette ter okoli 400 vrst sirov
- Solato jedo nepripravljeno- brez kisa, soli in olja
- Štruc ne režejo, temveč jih trgajo
- V šoli obstaja nenapisano pravilo zlaganja stvari pladnju: skodelica desno, hrana, ki je ne poješ na en krožnik, ki je v sredini, pribor zložen h krožniku...
- Če popoldan rečeš, da si lačen, ti postrežejo s piškoti, čokolado, vikikremo
- Glavni, največji obrok je večerja
- V šoli so od 8.00 do 17.00
- Neprisotne ne zapisujejo v šolske dnevnike, ampak njihova imena napišejo na listek, nato pa ga obesijo na vrata- listke se po celi šoli pobere, zadolženi pa po vrsti kličejo domov starše, zakaj njihovega otroka ni v šolo.

sobota, 27. marec 2010

Leto osemnajstk: Končno jaz!

Pa sem le dočakala svojo polnoletnost... a kot zanalašč me nihče ni hotel vprašati za osebno- kako brez veze! Moji predragi so mi pripravili lepo presenečenje, tako da je nastala predfešta za mojo fešto.

Prilagam nekaj fotk:

četrtek, 25. marec 2010

Antena: polnoletnost

Dona: Pozdravljeni, dragi bralci. Marec je že skoraj v izteku, pomlad se počasi vključuje v naše vsakdanjike, zvončki že silijo na plano, mi pa si le želimo več in več vročih dni ter čimprejšnjega poletja! Obožujem marec, vonj po pomladi, prve žarke po dolgi zimi ter, kot se za vsakega »horoskopskega ovenčka« spodobi, komaj čakam tudi svoj rojstni dan. Letošnji… poseben… en in edini 18. rojstni dan.

Ne zdi se mi tako dolgo nazaj, ko sem vsa prestrašena prestopila osnovnošolska vrata, ko sem
ponosno prejela svoje prvo spričevalo, nato ko so me, kot se za »fazanko« spodobi, krstili na šolskem dvorišču ter, ko mi je oče mnogokrat govoril, da mi bo nekoč kupil avto... Čas leti neverjetno hitro in počasi se začenjam zavedati, da moja polnoletnost le ni tako daleč, kot se mi zdi. Pravzaprav me od uradne neodvisnosti loči le še nekaj dni. Pa vendar je vse skupaj nekako prehitro! Kar naenkrat bom lahko vozila avto, podpisovala dokumente, volila predsednika, ponosno pokazala osebno izkaznico, ko me bo hotel preveriti varnostnik, zapravila denar v kazinojih ter obiskala striptiz bar. Noro!
Sicer pa se polnoletnost tako ali tako ne bo poznala vse dokler ne dobim vozniškega izpita, saj lahko, na primer, alkoholne pijače in cigarete kupi zdaj že vsak šmrkavec, prav tako vstopi na različne zabave niso tako zelo varovani. Razlika je le v tem, da bom tokrat lahko vse delala brez vsakršnega: »Kaj pa če…«
Mojega osemnajstega rojstnega dne pa se sicer veselim tako, kot vsakega doslej… nič več in nič manj. Komaj čakam svečke in torto, komaj čakam čestitke, poljubčke na lica, zanimiva darila, smešne fotografije, nov tatu, kakšno presenečenje, ki me bo spravilo v jok ter potovanje v Francijo. Stvari, ki mi bodo popestrile zdolgočaseni teden ter pustile v meni poseben pečat.

Drugače pa tretji in četrti letnih srednje šole s seboj prinašata kar nekaj pomembnih prelomnic. Poleg polnoletnosti so tu še odločitve o nadaljnjem šolanju, maturantskem plesu, izbirnih predmetih za maturo in seveda sama matura ali, kot ji nekateri pravijo »test odraslosti« (mature- odrasel, ang). Osebno mislim, da sem za izbiro svoje prihodnosti še premlada. Kako hudiča naj vem, kaj si želim početi celo življenje? Na katero fakulteto me bo odneslo? »Oh dekle, vzemi se v roke… še enkrat se zavrtiš okoli svoje osi, pa boš noseča ter poročena.«

100jko: Tamala, ne se hecat! Ker bom hitro kam pobegnil, če boš začela sanjati o otrocih in poroki. Sem še premlad, pa čeprav sem polnoleten. Fuj to!
Sam morem reči, da se svoje 18ke ne spomnim ravno natančno. Vem le, da smo se s prijatelji dobili in ta dan konkretno proslavili. Na kratko povedano, napili so me do konca. Pri nas je tole nekako tradicija. Z vsakim 2x-3x nazdraviš in že se svet nepravilno obrača ob vsakem tvojem koraku. Tisto leto in pol, ko so vsi prijatelji postajali polnoletni je bilo res naporno. Hehe. Sicer pa sem se polnoletnega počutil šele, ko sem prvič držal v rokah izpit od avta. Kot je Dona povedala, v Sloveniji se s polnoletnostjo tvoje življenje kaj prida ne spremeni. Vem le, da je od takrat naprej začel oče uporabljati tole frazo: »Polnoleten si! Če boš preveč pameten te bom vrgel na cesto!« Hvala bogu, se je vedno le hecal. Prav tako so me z 18im letom varnostniki nehali spraševati za osebno, v šoli me niso spraševali za podpis staršev pa tudi nisem naredil nič tako resnega »da bi moral odgovarjati za svoja dejanja pred roko zakona«. V slovarju piše, da je polnoleten nekdo, ki dopolni določeno število let in pridobi vse pravice ostalih ljudi. Super. Zdaj mi je dolžnost iti voliti. Pa za koga naj jaz volim, če nimam pojma kdo so strici na tistih plakatih. Prvič, ko sem volil sem obkrožil naključne številke in odšel iz volilnice. Hja to pa je bil biznis. Mislim, da država ne dela prav na tem področju. Stavim, da bi predsedniški kandidat dobil več glasov mladine, če bi nastopil v videospotu, kot pa za dobre ideje za prihodnost naše države. Saj ni čudno, da je država v kaosu, ko pa novinci v polnoletnosti igramo bingo na volilnih listkih. Definitivno je, da je več pozitivnih stvari, ki pridejo s polnoletnostjo kot pa negativnih. Za nekatere je najlepša ta, da lahko prvič staršem pribijejo: »Veš! Zdaj sem polnoleten in sam odgovarjam zase tako, da mi ti nimaš kaj več govorit kaj smem in kaj ne!« Na žalost je v mojem primeru vedno nekdo od staršev izjavil citat, ki sem ga napisal nekaj vrstic višje. Ah, pustimo odgovornost. Glavno je, da mi lahko začnemo pri 18ih zakonito piti, kaditi in voziti kot norci.
Zdaj si celo lahko privoščimo kakšno policijsko kazen in si jo pustimo za prihodnost. Ker smo dovolj stari, policaji ne morejo trgati denarja vašim staršem, ker ste pa dijak/študent pa vam ne morejo vzeti denarja, ker ga pač nimate. Nimate ga obdavčenega na takšen način, da vam ga lahko roka pravice vzame. Sicer vam ta pristop ne priporočam, ker sem siguren, da mi v prihodnosti ne bi bili hvaležni za tole idejo.
Konec koncev se sam še nimam za polnoletnega, kajti mislim, da polnoletnost zares začutiš šele, ko pretrgaš popkovino od staršev in se postaviš na svoje noge. Takrat lahko šele rečeš, da si odrasel in da odgovarjaš za vse stvari, ki jih narediš.

nedelja, 21. marec 2010

Slovenija ima talent- 1. komentar


Odbilo je ravno osem, ko smo se računalnik, pes in jaz udobno namestili na sedežno v velikem pričakovanju prve oddaje Slovenija ima talent. Tokrat sem se odločila za sprotno pisanje o najzanimivejših ter najpretreslivejših nastopih.

20.00, pa začnimo.
Uvod.
Neželene reklame.


Navdušeni metuljčki ter nervozno potresavanje z nogo. Pozdrav voditeljev ter opis osnovnih stvari, ki jih moramo vedeti … no, pa kamerman in lučkar skačeta po odru med razlago. Sledi predstavitev žirije: Kastelic, Lončina in Čakarmiš. Brez vezno klobocanje voditeljev le-te bremzajo z X-i – ključnim orodjem oddaje.
Nastopi se vrstijo eden za drugim, dolgočasne netalentirance nasledijo še večji anti-talentiranci. Babica "drmaj drmaj" s trebušnim plesom, kopica pevk, brez osnov talenta, kot jim pravi Čakarmiš, nekaj brezveznih plesov, hoja po steklu in požiranje ognja, kolikor je pač iz tu ven za potegnit kaj pametnega. Nato še dečko, ki je 2 leti pripravljal ples piščanca ter Helenca Blagne v mlajši obliki.

Iz nastopajočih izluščim dva:

Najprej najbolj čudaškega in najbolj smešnega:
Komunalni delavec s skrivnostno vrečko. Jože iz Novega Mesta, ki deluje nekako, no oprostite, nekako počasen. Stopi na oder ter se predstavi: Sem Jože. Vem, da je za moškega čudno, ampak štrikam. Ok, človek štrika. Kakšen pa je njegov talent? Sede na stol, odpre skrivnostno vrečko, ven potegne volno ter tiho štrika? Haha, publika v zraku, Dona v smehu, žirija v šoku. Potem še doda: Imam pa še en talent- puzzle postavljam! Zopet smeh. Revež bogi.
Višek večera:

14-letni Peter. Simpatični dečko s kitaro. Pravi, da bo predstavil pesem Erica Claptona. Poles brez besed, Dona s solzico v očeh, dečko pa ga svira po svoje. Odlično! Srčkano! Zmagovalno! Zaenkrat najboljše!

Če povzamem: Oddaja je vsekakor super za vse gledalce, da se pred delovnim tednom sprostimo ter nasmejimo ter je hkrati tudi super reklama za nastopajoče po drugi strani pa sramotilni oder. Poles in Valič sta super ter oddajo poživita. Samo "Buuuu..."-janje oddaje mislim, da ni primerno.

petek, 19. marec 2010

Le printemps



Hladna, temna zdaj se poslavlja.
Spomine grenke daleč odplavlja.



Danes se sprehodim med teh rož lepoto,
poslovim se od zime, pokopljem samoto.

Ljubim pomlad.

foto: D. Gomilšek

četrtek, 18. marec 2010

Antena: Slovenija ima talent


Donch: Pozdravljeni, dragi bralci. Posebni po svoji zunanjosti, unikatni po notranjosti, različni po interesih ter bleščeči po talentih. Da, prav vsak ima neko danost, ki jo, če se odloči, razvija skozi svoje življenje. Imate tudi vi talent? Ste v čem še posebej dobri? Bi se radi izpostavili? Ponujava vam rešitev, da potešite svoje sanje…
Zdolgočasene nedelje sta nam, poleg že skoraj tradicionalnega Maria, do nedavnega krajšala Lado Bizovičar ter Jurij Zrnec, v oddaji As ti tud not padu?! Ker pa se stvari hitro obračajo, bo z 21. marcem Marijeva konkurenca občutno narastla s težko pričakovano oddajo Slovenija ima talent.
Gre za slovensko različico oddaj America's got talent, Britain's got talent, The X Factor, Popstars, v katerih iščejo nove, še neodkrite talente. V večini izborov tekmovalci predstavljajo svoj glas, medtem, ko v Talentu iščejo različne stvari, vse od plesa, pa do požiranja nožev in imitiranja. V prihajajoči oddaji lahko torej pričakujemo raznolikost ter šokantnost.
Mirno lahko napovem veliko gledanost sledeče oddaje, saj Slovenci naravnost ljubimo vse mogoče resničnostne šove. Če so uspeli Big brother, Bar in Kmetija, potem bo Slovenija ima talent res presežek vsega skupaj. Da pa bi napovedala slavo in uspeh zmagovalcu oddaje, pa je bolj kot ne iluzija, namreč vsi vemo, kako lahko je priti na sceno pri nas ter kako je le-ta nekvalitetna, če se osredotočimo na najbolj omenjane glasbenike pri nas. Mogoče pa bo izbor talenta le pripomogel k reformiranju Slovenske scene!
Znano je že, da žirijo šova Slovenija ima talent sestavljajo Lucienne Lončina (pianistka, pevka), Branko Čakarmiš (Oče resničnostnih šovov pri nas) in Brane Kastelic (pisec, znan po sex zgodbicah). Sicer o njih ne vem veliko, za enkrat pa lahko rečem, da mi je najbolj všeč Lucienne, saj pričakujem v finalu glasbenike, vseeno pa se sprašujem, kje za vraga so pustili kakšnega koreografa ali priznanega plesalca?
Obožujem srh, ko se mi naježi telo ter ko se mi zarosijo oči ob neverjetnem glasu, ob popolnih gibih, o prekrasni skladbi… Zato tudi sama komaj čakam izbore slovenskega Talenta. Že nemalo sem si jih ogledala na Youtube-u, pa jih še vedno ni in ni dovolj. Enostavno ljubim glasbo, hkrati pa se rada smejim na račun smešnega petja.
Kakor je Susan Boyle pretresla Veliko Britanijo s svojim nastopom (saj veste: okrogla, zapuščena upokojenka, s košatimi obrvmi, ki je še nikoli ni poljubil fant), tako lahko tudi v naši mali podalpski državici pričakujemo marsikateri šok. Sama vam lahko vnaprej izdam, da vas bo »vrglo na rit« ob petju moje predrage suhice Anje (posnetke petja lahko spremljate na mojem blogu (http://donch-bonbonch.blogspot.com)


100jko: Osebno ne bom nikoli razumel, zakaj so svet prevzeli resničnostni šovi. A smo res takšni vojageri, da si ne moremo upreti skušnjavi opazovanja ljudi? Bar, Kmetija, BigBrother in ostale oddaje so zame poden televizijskega programa. Lahko kdo od nas reče, da je kaj na svetu pobral od teh oddaj. Ne more! Gledanje ljudi, ki iščejo slavo tako, da se grejo delati bedaka na televiziji, je resnična potrata časa. Jaz sem od vseh zgoraj naštetih “šovov” pogledal le nekaj delov kmetije “slavnih”. Seveda zato, ker sem
bil firbec, kako cela stvar izgleda in če bo res ta stvar takšna uspešnica. No, zanimalo me je tudi kako izgleda naša “Slovenska” pornozvezdnica. Bil sem razočaran, oddaja je bila brez vezna, pa tudi pornozvezda ni bila preveč očem prijazna.
Spomnim se, ko smo kar nekaj let nazaj vsi gledali “Popstars” kjer je nastala superzvezdniška skupina Bepop. Žirija je imela težko delo izbrati 5 oseb, ki naj bi popeljale slovensko pop sceno na višjo raven. Močno pa dvomim, da so zmagovalci dobili to, kar so pričakovali. Prestali so veliko težkih trenutkov zato, da so lahko potem peli pesmice napisane za 10 letne otroke. Talent, ki ga potrebuješ za petje tovrstnih pesmic ima tudi retardirani norček. Da o kakovosti naslednje izbrane skupine sploh ne izgubljam besed
. Ženski trio Unique je bil tako kakovosten, da je na sceni ostal še cel mesec po koncu zadnje epizode.
Upam, da mi zaradi tovrstnih izkušenj nihče ne bo zameril, če bom o uspešnosti “Slovenskega talenta” malo skeptičen. Je pa res, da smo izbrali pravo žirijo za izbor novega talenta. Seveda ta žirija ne bo znala oceniti plesavcev ali katerih drugih talentov tako, da lahko mirne vesti rečemo, da bomo v finalu gledali pevski dvoboj. Sicer bo pa zmagovalec tega šova res nekaj posebnega saj bo moral biti dovolj lep za Kastelica, dovolj pevsko nadarjen za Lončino in dovolj neumen (da bo iz sebe delal bedaka na televiziji) za Čakarmiša.

nedelja, 14. marec 2010

Aditivi v Coca-Coli




Živeti zdravo, živeti polno, živeti barvno, je moto različnih politik v današnjem času. Pa vendar, kaj sploh je zdravo? Gibanje na onesnaženem zraku? Voda iz pipe, ki s seboj prinese tisoče različnih primesi? Hrana mavričnih barv, ki vsebuje več slabega kot dobrega?

Predstavljam vam ugotovitve seminarske naloge, katere namen je bil ugotoviti kaj so aditivi, toksičnost, vrste aditivov, njihov namen ter kateri aditivi so primerni za uporabo v živilski industriji.
V praktičnem delu sem primerjala več znamk Coca-Cole, pri čemer sem se osredotočila na najbolj zastopane aditive ter njihov vpliv na naše zdravje.



Izmed osmih analiziranih Coca-Col je najboljša Coca-Cola original, saj ne vsebuje umetnih sladil. Uporabljena sladila predstavljajo največje razlike med Coca-Colami. K tistim, cenejšim in posebnim (»sugar free« ali »zero« ali »light«) je dodanih veliko drugih sladil namesto pravega sladkorja, kar sicer zagotavlja manjši vnos kalorij v naše telo, po drugi strani pa prinaša s seboj nevarnosti kot so karcenogenost, težave s prebavljanjem snovi, poškodbe na modih.

Problem predstavlja tudi fosforna kislina, ki zmanjšuje kostno maso pri ljudeh ali vodi celo v osteoporozo.



To je to.

sreda, 10. marec 2010

Antena: Vraževerje


100jko: Lep pozdrav, predragi bralci. Danes bova z Dono govorila o vraževerju. Na to temo sem pomislil med gledanjem nadaljevanke, v kateri je dekle razbilo ogledalo in zaradi tega imelo nesrečo. Sam sem zelo vraževeren, a vseeno se mi zdijo takšne stvari preprosto neumne. Zakaj bi mi črna mačka, ki prečka cesto, prinašala nesrečo? Le kakšen vpliv ima ta mucka na mene in mojo srečo?



Jaz verjamem v drugačno vraževernost. Kot igralec pokra verjamem, da obstajajo zakleti stoli. Ne glede kako dober igralec si, ti ne pomaga proti zakletemu stolu, saj ti vsi poskusi pridobivanja čipov preprosto splavajo po vodi. Prav tako sem trdno prepričan, da sem v daljnjem sorodu z gospodom Murphyjem. Njegovi zakoni so preprosto napisani zame - in držijo! Saj veste katere zakone mislim: “Kruh pade z mize vedno na namazano stran!”, “Če obstaja možnost, da gre kaj narobe, bo verjetno šlo!”... Se kdaj počutite, da je vaša izbira kolone, v kateri se boste peljali, vedno napačna. Čisto vsakič in brez izjeme se sosednja vrsta začne premikati hitreje. Sam sem njegove zakone najbolj začutil v času, ko sem razvažal pice. Če sem moral peljati pico kam v neznano, sem v trenutku postal najbolj nesrečen človek na svetu. To pa seveda zato, ker se mi je mudilo. Dooh! Odločitve na križišču so v takšnih trenutkih prav smešne. Če sem se odločil iti na levo, je bila prava pot na desno. Če sem se želel ukaniti in iti v nasprotno smer, od te v katero sem si želel, sem kaj kmalu ugotovil, da sem zopet v zmoti. Da o hišnih številkah sploh ne govorim. Vedno so klicali tisti, ki imajo hiše skrite nekje v gozdu, kajti ob vožnji po ulici so številke šle nekako tako: “ 2, 4, 6, 13, 15...”. Seveda sem jaz iskal hišno številko 8 ali pa 10. V tem obdobju mojega življenja sem začel verjeti v karmo. Vse kar sem naredil je imelo posledico. Če sem koga spotaknil, sem v manjšem časovnem odmiku padel tudi sam. Spomnem se enega košarkaškega turnirja, ko sem bil še “mulec”. Ogrevali smo se pred tekmo, ko je igralec nasprotne ekipe telebnil na tla in si popraskal koleno. Ampak njegov padec je bil tako smešen, da sem mu to z glasnim smehom tudi nakazal. Seveda sem ob naslednjem skoku za žogo pristal prilepljen na ograjo. Žeblju podobna stvar, ki je štrlela iz ograje, se mi je zabila v koleno. V tistem trenutku me je veliko bolj bolel ego, kot pa noga, saj so mi soigralci s smehom lepo pokazali v kako smešnem položaju stojim. Bilo je grozno. Usoda mi je želela povedati, da morem biti bolj prijazen do soljudi. Huh, je bedna ta usoda! :D


Dona: Stari običaji narekujejo vrsto navodil za srečo in preprečitev nesreče. Mislim, da gre za podobno stvar, kot pri verstvih- množico naklučij in dolgčasa, za neko popačeno različico “delaj, da boš dobro živel” ali vraževersko “potrkaj na les, da tako tudi ostane”. Sama moram priznati, da mi je tradicija stopila v glavo, kot najosnovnejše stvari domače vzgoje. Jej z žlico, potrkaj na les in pij s kozarca, pa črna mačka prinaša nesrečo. Osebno se mi takšne vraže zdijo izmišljotina, pa se vseeno podzavestno pripravim na kakšen neprijeten pripetljaj, če črna mačka prečka cesto. Mačke in trkanja na les se nekako najbolj držim, čeprav mi tudi štiriperesna deteljica velikokrat pomeni veliko sreče in ne samo brezvezno zeleno biljko
.
Samo vraževerje, imenovano tudi praznoverje, je nastalo v različnih obdobjih, in je aktualno tudi danes. Gre za ostanek ljudskega verovanja- “prazne ali babje vere”. Vraže so narodno kulturno bogastvo, ki so nastale ob takšnih in drugačnih dogodkih. Ljudje se iz njih ne norčujejo, saj se bojijo, da bi se jim v nasprotnem primeru lahko tudi kaj pripetilo.
Pomen vraž je od naroda do naroda drugačen. Ponekod se jih spominjajo z veseljem ter jim posvetijo veliko pozornosti, ponekod p
a so se skozi stoletja pozabila.
Naj vam predstavim nekaj najbolj poznanih vraž:

SRBENJE DLANI: Če te srbijo dlani, boš dobil denar. Če te srbi desna dlan pomeni, da boš zapravljal denar. Če pa te srbi leva dlan pomeni, da ti ga bo kdo prinesel.

KIHANJE ZA POTRDITEV: Kadar nekdo kihne to pomeni, da so njegove besede resnične, takrat pravimo: “Res je!”

HRANA: Za hrano na splošno velja, da kadar ješ, ne jej stoje, sicer ti bo hrana šla v pete.

KOLCANJE: Kadar se ti m
očno kolca nekdo misli nate. Pravijo tudi, da kadar se ti kolca te nekdo opravlja. Da bi ugotovil kdo misli nate oz. te opravlja moraš hitro pogledati na uro in številki obeh kazalcev sešteti. Sešteto število ti da črko po abecednem redu, ta črka pa ti da začetnico osebe, ki te omenja.

MISEL
Če kdo pozabi, kar je hotel povedati, se je zagotovo hotel zlagati. Prav tako pa pomeni, da če dva izgovorita isto misel (besedo) naenkrat, rešita eno dušo iz vic.

UŠČIPNI ME: Če na nebu vidiš avion, uščipni najbližjega prijatelja ter si nekaj zaželji. Želja se ti bo uresinčila.

NOGA
Če zjutraj, ko vstaneš iz postelje, stopiš z desno nogo na tla, boš imel tisti dan srečo, če pa z levo pa se te bo držala sm
ola. Podoben pomen je tudi pri obuvanju – če zjutraj najprej obuješ desno nogo to pomeni srečo, če pa levo pa nesrečo.

NOS
Marsikje pravijo, da če te srbi nos, boš jezen. Pravijo pa tudi, da če te srbi leva stran, se boš poljubljal, če pa desna, boš jezen.



PETE
Če te srbijo pomeni, da se ti bliža velik ples.

UŠESA
Če ti v ušesu zvoni moraš nekoga vprašati v katerem ušesu ti zvoni. Če oseba ugane, bo neko novico slišala pred tabo, če pa ne, boš pa ti slišal neko novico prej.
Če ti zvoni v desnem ušesu to pomeni nekaj dobrega, če pa v levem pa to pomeni nesrečo ali slabo.

TRKAJ NA LES
Ob neki resnici, ki bi se lahko spremenila, moraš nujno potrkati na les. Na primer: “Nikoli še nisem bila v bolnišnici” ali “Zaenkrat nam gre dobro”. Trkanje je nujno, saj se drugače lahko trenutna stvar hitro spremeni.

ČRNA MAČKA
Če črna mačka prečka cesto, boš imel tisti dan nesrečo.

PLJUNI
Da se ubraniš nesreče, ki jo prinaša mačka, pljuni čez ramo.

DETELJICA
Štiriperesna deteljica pomeni srečo.

nedelja, 07. marec 2010

Italija No.2

Po napornem tednu se lahko končno vržem na posteljo, brskam po računalniku, se skrijem pod topel kovter ter stisnem k svojemu Dragemu. Sama izmenjava ni bila napačna, samo zelo naporna! Ostala pa bo vsekakor v lepem spominu...

Delavnice:




Izmenjavo smo zaključili glamurozno, glasno, zabavno in za nekatere preveč pijano.

sreda, 03. marec 2010

Italija- mednarodna izmenjava








Italijani so prišli. Vse poteka po načrtih, vlečejo se kot megle, zelo malo govorijo angleško in komaj čakajo trgovine v Ljubljani. To je to. Nisem se še odločla, če mi je všeč ali ne.

Pon: prihod
Tor: Kostanjeviška jama, Samostan Pleterje, Predstava Na mostu sama sam, Anytime
Sre: Delavnice v šoli, Čateške toplice, palačinka party pri meni