ponedeljek, 31. december 2007

Zaključuje se poglavje 2007


…Pa se izteka še eno dolgo leto. Hitro je minilo, a hkrati se mi zdi, da je trajalo celo večnost. Spet sem nekoliko pametnejša in malo bolj zmešana, mogoče tudi bolj resna. Zahvalit se moram za vse kar se je zgodilo in upati, da bo v prihodnjem letu usoda poskrbela, da se bom naslednje Silvestrovo zahvaljevala še za boljše in lepše trenutke.
Leto 2007… polno novosti.

Nehala sem si zastavljati prezahtevna vprašanja in razmišljati o stvareh o katerih se mi ne da… zato sem se bolj posvetila zabavi, prijateljem, pijači…vse nosi svoje posledice… ne! niso mi padle ocene, ne učim se manj… le malo bolj leteča sem in zelo uživam v svojem življenju. V tem letu sem dobila kup novih stvari, od bobnov do kamere…in si nikol nisem vzela časa da bi jih uporabljala… večino leta sem ga veselo žurala in me je že malo minilo. Zakopala sem tudi svoj telefon in na Dunaju mi je uspelo ubiti moj fotoaparat (še deluje za silo). Začela sem gristi ljudi okoli sebe. Iz glasbe še vedno ni nič…

*januar: V pričakovanju novega leta 2007 sem bila doma- grozno bolna in na antibiotikih, posledično me 1mesec ni bilo v šolo.

*Februarja so me odvlekli na Kope. Bordanje pa kepanje- fino smo se imeli. Za pust sem bila striptizeta (nič pretresljivega)

*V marcu nama je z Nežo uspelo nardit Alko-vikend. Dva dni zapored se je praznovalo. Petek Neža, potem pa sobota Donino praznovanje s 70 udeleženih in cela hiša se je tresla in svetla ko bakla. Ljudje so padali ko ranjeni vojaki, ampak vse se je končalo brez škode in žrtev. Super, bombastično, fantastično… Enega lepega dne, sem spoznala tudi dobrega prijatelja in zmešanega človeka, z imenom Simon. Kako sva se spoznala? Moja najboljša prijateljica mu je obljubila striptizeto v zameno za njegov fotoaparat (dobr deal)

*April je zaznamovan z motorji. Motocross prvenstvo na Prilipah in stalni obiski pri Stavtovih na Racelandu. V prihodnosti sem verjela da bom vozila motocross ali pa super moto… ampak imela sem nesrečo s 450 kubičnim crossom. Sanje so ostale sanje. Začela sem ljubezensko razmerje (ni vredno omembe). Trajalo je predolgo.

*Maja sem se posvetila pisanju zgodb in pesmi. 21.MAJA sem začela blogati in postala odvisnik pisanja bloga.

*Junija smo za vedno opravili z Osnovno šolo. S samimi peticami sem zaključila 8-let šolanja v Dalmatinu. Da pa smo si bolj zapomnili šolo, smo po valeti naredili dve veliki žurki.

*Julija sem vsak dan preživela na mivki. V Portorož sem odšla na festival MMS, nato pa v Nerezine, kjer smo z Laly služle denar za alkohol s pobiranjem smeti.

*Avgusta sem odbojko začela igrat v članski ekipi. Številčno največ postov na blogu.

*September- začetek novega poglavja: Gimnazija. Kavica tu, kavica tam... in nova iskrica na ljubezenskem področju. Prva razredna žurka, presežki v pitju in prve ocene.

*Oktobra smo nehal s staro zvezo in začeli z novo. Fazanc in krst fazanov (tepena), poleg pa še milijone žurk. Novo okolje, novi ljudje, nova prijateljstva…

*November- Začela sem verjet da lahko letim in znam čarat. Začela sem pisati članke za Blogorolo in s tem dobivati malo honorarja. Poleg tega pa še aktivno pisanje za vse druge literarne natečaje

*December- Umirila sem se in bolj malo hodila ven. Po počitnicah v Mariboru sem si na Energy partyju še zadnjič v letu privoščla orng večer. Novo leto pa bom pričakala trezna (čestitke…hvala).

Po vsem kar se je zgodilo v tem letu mislim, da že bolj vem kaj hočem…
S tem postom zaključujem Leto 2007 na blogu.
Uživajte in sledite svojim idealom… srečno 2008!
(Velika pika za zadnjim stavkom
POGLAVJA 2007...)

Premagano še eno leto...

Energy 2007


Leto je okoli, radio Energy je letos praznoval svoj 8. rojstni dan. Energy sem si zamislila kot zadnji dan tega leta na katerem bom še zaužila alkohol. Namreč na Silvestrovo že tri leta ne pijem (razen kozarček šampanjca, ki je pač tradicija). Energy je eden izmed žurov na katerem srečam ljudi, ki jih že dolgo nisem videla, zato mi je tudi zelo všeč. Letos sem videla vse stare prijatelje, nekdanje sošolce in ljudi, katere vidim vsak dan... Spet polno glasbenikov (če jih lahko tako poimenujemo) in plesnih točk. Spet jim je uspelo in vrjamem da jim bo tudi v prihodnje. Sicer je bilo zelo mrzlo, ampak preživeli smo... moj komentar na vse skupi: smeh :D















Foto: Goran Rovan














Foto: Goran Rovan






















Foto: D.Gomilšek

Prazniki





Božič. Družinski praznik, čas praznovanja Jezusovega rojstva?! Ne, ne... je čas Božička in daril.
Pa saj več ne poznamo pravega pomena. Vrednota tega praznika je malo drugačna, kot pa si sami predstavljamo, oz. pardon -sploh ne vemo zakaj je Božič. Božič in tisto pompozno praznovanje je možno videti v filmu in ja, izgleda super. Zame je še en izmed razlogov, da se zberemo pri babici na poznem zajtrku in "božična večerja", če ji lahko tako sploh rečemo. Letošnji božič....hm.. še eden izmed mnogih, le malo slajši in lepši. Že snežinke so ga popestrile...







torek, 25. december 2007

Predbožično potepanje na Dunaju

Dunaj. Ime pove vse. Veliko mesto, visokih cen, blišča in slave. Velike stavbe, arhitektne mojstrovine, čarobni-romantični kotički,... Božična pravlica, ki jo doživiš s skodelico kuhanega vina, sredi belega trga... Prekrasno in mrzlo! (foto: DonaG.)






































































Dragi vsi moji...



Moji najbližji, malo bolj daljni,… tisti, ki z mano delite pomembne trenutke in tisti, ki hodite mimo mene, brez pozdrava… …

Čas beži zelo hitro in že smo na koncu tega leta- pojma, ki zajema 365 dni veselja in žalosti, zdravja in bolezni, prijateljev in sovražnikov ... še enega časovnega obdobja v našem življenju. Vsako leto si sežemo v roke in s tremi poljubi na lica zaželimo površno zdrdrane besede: »Vesel Božič in Srečno Novo Leto.« Nočem, da bi moje želje zvenele kot želje vsakega mimoidočega, ker vam vošči zaradi bontona.

Globoko iz srca in trikrat premišljeno vam želim, da bi v letu, ki prihaja odkrili vse svoje skrite kotičke v sebi in našli tisto, kar vam daje varnost, riše nasmeh na lica in prižiga plamen, z voljo do življenja … naj moje želje ne ostanejo le kup brezsmisla..naj se uresničijo!

nedelja, 23. december 2007

TemaTedna: Ownamo EU... ali EU skozi oči modernistične Biblije

Pravili so nam, da je slovenska evropska zgodba, zgodba prihodnosti!? Z vstopom v EU naj bi se nam odprla obzorja, o katerih so sanjali naši predniki. Bili naj bi enakopravni del EU in soodločali bi, soustvarjali skupno prihodnost… V očeh so nam prižgali iskrice in nam ustvarili sliko obljubljene skupnosti držav, kot je bila nekoč Abrahamu dana naloga, da ljudstvo odpelje v obljubljeno deželo Kanaan. Mar se zgodbe Svetega pisma pojavljajo v modernejši obliki? …Verjeli smo v boljše življenje, v popolnost…Verjeli- EU je naša prihodnost!

Vsaka kolobocija se začne z začetkom. Tudi tukaj se je … Ustanovljena je bila leta 1992, s podpisom Maastrichtske pogodbe (leto modernistične Jezusinje- avtorice tega posta). In tako kot vera, se je tudi ta skupnost začela širiti po ozemlju. Do leta 1993 je bilo vanjo vključenih 15 držav. Seveda pa so tudi naše patriotistične glave sanjale o tej sladki besedni zvezi, ki zveni tako pompozno in polno varnosti.

Maja 2004 smo obrnili nov list naše mlade države in začeli pisati novo obdobje: Slovenije v skupnosti 25ih držav. Postavili smo temelje s katerimi bi gradili našo kulturo, gospodarstvo, politični in duhovni razvoj. Vsi so bili navdušeni, saj so pogajanja med Slovenijo in EU potekala že od marca 1998. Uspelo nam je…in danes le čakamo še kakšne drastične, čudne odločitve iz treh Božjih štabov: Bruslja, Luksemburga in Strasbourga.

In zato, da smo se lahko pridružili Evropski uniji, je Mojzes na gori Sinaj sprejel 10 Božjih zapovedi…joj, pardon, zaneslo me je…zato, da smo se lahko pridružili, smo v Bruslju prejeli knjižico v kateri je pisalo, kaj vse moramo narediti, da bomo ready za vstop. S prehodnimi obdobji smo si pridobili čas, da smo se priplazili na raven, ki je potrebna za vstop skozi 12-zvezdna vrata. Teh 12 zvezdic ne predstavlja število držav, temveč popolnost! Kakšno namreč? Takšno, ki smo jo pričakovali z vstopom? In, če si pomagam z največjo svetovno uspešnico vseh časov: Biblijo…Mar ni Jezus imel 12 apostolov? Tako je! Imamo tudi Evropsko himno- Odo Radosti, delo enega izmed največjih carjev -Beethovna. 1. januarja je Slovenija kot 13. država prevzela evropsko valuto- evro, po tem ko je izpolnila pogoje po Maastrichtskih kriterijih. Z njim pa so se uresničili tudi naši strahovi: PODRAŽITEV IZDELKOV…in ne samo sladkorja in tropskega sadja, kot so nas na začetku mirili. Podražili so se mesni izdelki, mlečni izdelki, sadje, in sestava Božjega telesa, največkrat omenjena hrana, ki je prikazovala stan v katerega so spadali ljudje: kruh. Glede na ceno, bomo v prihodnosti verjetno vsi sužnji. Seveda se je »naše ljudstvo« začelo upirati podražitvam, zakonom, kršenju pravic…in ko bodo ljudje preglasni in bo njihovo godrnjanje slišano na sam sedež EU? Mar bodo takrat poskrbeli za državno kalvarijo, na način kakor je v Bibiliji Bog kaznoval preglasne Babilonce?

In ker smo že pri koncu 2007, vsi nestrpno čakamo…pa ne že tisočero Jezusovo rojstvo na Božič, temveč na začetek novega leta. 9. maja, ko bomo praznovali 4 leto v EU, bomo na čelu združenja zvezdnih državic. Slovenija z novim letom prevzame predsedovanje EU za pol leta. Tako se bo v zeleni državici na sončni strani Alp povečala nevarnost terorističnih napadov. Namreč v Sloveniji bodo organizirana srečanja pomembnih ljudi, ki bodo prišli spoznavat našo kulturo in si ogledati slovenske lepote.

Čakam samo na poglavje modernistične Biblije z naslovom Noe in Svetovni potop. Ko bo evropska zmešnjava prevelika in bo edina rešitev videna samo v svetovni poplavi. Izgleda, da je možno edino tako še utišati ljudi, ki hočejo živeti v pravici.

Vsaj nekaj dobrega: zdaj ne rabimo poleg križa na hrbtu nositi v drugi roki še potnega lista na lastno križanje.

V imenu EU in SLovenije in Svetega Duha....AMEN...**

sreda, 19. december 2007

Kaj se dogaja v glavi moškega?

Danes popolnoma zaspano in s kančkom vročine, malo nejevolno in mutavo sedim za to prekleto kvadratno odvisnostjo, ki ji po domače pravimo računalnik, in iščem nekakšno pametno temo, o kateri še nisem govorila… In ker mi je »možek« ukradel temo o gluposti slovenskih besedil, mi je danes postregel z novim naslovom:Kaj se dogaja v glavi moškega?
Pa naj vam zgleda še tako na easy tema, to za bitja ženskega spola ni ravno najlažje delo, ker moških nikoli ne bomo razumele in tudi obratno z njihove strani… No evoga malo za sprostitev si preberte nič kaj komplicirana bistva… mogoče se drugič bolj poglobim v to temo…Gospodična Donč meni:
Zakonik DoneG: »Ženske smo tiste, ki provociramo, moški pa tisti, ki bi prakticirali.«

…Glava moškega je sestavljena iz štirih praznih vsebin: v prvi je gumbek s katerim uravnavajo življenske procese, drugi gumbek je v okvari, tretji gumbek- gumbek za pospravljanje in red..ne boste vrjeli- tudi ta že dolga leta ne deluje in je poln pajčevine. Pridemo pa še do četrtega gumb..ne ne…pardon…pridemo do četrtega dela, ki vsebuje centralni sistem, ki zelo dobro deluje- le na en ukaz: S E X… kjerkoli, kadarkoli, s kolikor hočeš, kakor hočeš..samo, da je…v obeh glavah se dogajajo nerazložljive kemijske reakcije, ki dvigujejo pritisk, bogatijo domišljijo in povzročajo fobije pred visenjem predmetov.













Kar so nas naučili v šoli: Možgani so iz dveh delov: Leva polobla možgan pokriva govor, logiko, matematiko, dejstva, sklepanje, praktičnost, red ipd. Desna polovica možgan pa vodi ustvarjalnost, umetnost, intuicijo, ideje, melodičnost, dojemanje celote in delovanje na več področjih hkrati. Ženski možgani so nekaj manjši od moških, vendar pa so ženske v povprečju za 3 odstotke inteligentnejše od moških. Raziskovalci so odkrili, da imajo ženske več sive materije kot moški. Siva materija je mesto, kjer možgani opravljajo presojo položaja in zato so ženske boljše v medsebojnih odnosih.
Moški možgani imajo več mest za prostorsko zaznavanje in določanje smeri. Nesporno prekašajo ženske v tridimenzionalnem zaznavanju in orientaciji v naravi. Uživajo v načrtovanju in se v prostem času ukvarjajo z dejavnostmi, ki zahtevajo navigacijo in orientacijo. Večina moških zna tudi pravilno določiti, kje je sever, pa četudi se jim sicer niti ne sanja, kje so.

Moški možgani lahko hkrati opravljajo le eno nalogo, ker imajo (za 30 %) slabše možganske povezave med levo in desno poloblo in ker so njihovi možgani organizirani po oddelkih - predalčkih. Zato je npr. moški, ko bere časopis, dobesedno gluh. Zato tudi utiša radio, ko se pogovarja po telefonu.

___________________________________________________________

Za vzorec dvojih možgan si bom vzela Mimico in Pepčka (čistokrvna slovenca …ne gre za nobeno diskriminacijo). Mimica in Pepček sta stara tam 30-40 let in sta poročena okoli 10 let. Mimica dela v pisarni, medtem, ko je Pepček avtomehanik. Zgodbe ne morem zaključit kar z »In živela sta srečno do konca svojih dni«, ker to bi bilo prekičasto… tako, da najbolje da začnemo z njunim vsakdanjikom.
Pepček rad zelo dolgo spi in sanjari o skušnjavah. Medtem ko se Mimica začne zgodi vjutro lišpat pred špeglom, se Pepček počasi vstane in mukoma obleče. Mimica že pripravlja zajtrk in kuha kavo, ko si Pepček obleče še frišno srajco. Mimica pripravlja malico za sina, medtem ko se Pepček odpravi v kopalnico in se poigra s svojim prijateljem… Zakaj?..Ker meni, da njegova puščobna žena nima časa zanj. Ko se končno primaje v kuhinjo, Mimica z grozo ugotovi, da je njegova kravata zmečkana… Kljub temu, da se ji mudi v službo, se odpravi likati kravato. V Pepčkovi glavi se dogajajo eksplozije, produkt včerajšnjega pijančevanja s prijatelji, v spominu so poleg črnih lukenj tudi prebliski prsate kelnarice z vrčki piva…
Oba se končno odpravita v službo. Mimica si kot vsak dan po delu privošči skodelico kave in si navdušeno v glavi naredi načrt, kaj bo počela po kosilu. Njen Pepček pa popravi nekaj avtomobilov, razpošlje nekaj rezervnih delov, medtem pa poželjivo pogleduje na koledar golih manekenk. Po službi z Mimico pojesta kosilo in, ko se ženki po dolgem času končno porodi želja po možu in njegovem korenjaku, se on odloči, da gre na pivičko. Mimica skomigne z rameni in v roke pograbi denarnico z raznobarvnimi kreditnimi karticami.ko obdela vse trgovine v mestu, se odpravi še v predmestje in na tržnico. S polnimi rokami nakupovalnih vrečk se dobi še na aveniji s tremi prijateljicami. Najprej eno ignorira, ker ima lepšo torbico, nato pa jo druga vpraša kako kaj posteljne razmere doma, pa še njo odslovi z rdečimi lici in pogledom češ »mi pa tega doma že ne delamo«, tako ostane sama s sosedovo okrogljino, ob kateri se počuti shirano, pametno in nadvse manekensko. Z njo preživi nekaj uric ob kavi in s plehkimi vprašanji o vsakdanjiku. Ko pa preideta na zasebne reči, Mimica spozna, da soseda celo več ve o njeni lastni spolni dejavnosti, kot ona sama. Zato se vsa jezna pojavi doma in zadirčno napade moža, kaj ima s sosedovo debeluhinjo. Pepček vajen že vsega hudega, jo samo čudno pogleda in sede za televizor. »En špricer mi prnes.« Potem se začne kalvarija z: pogovoriti se morava, jst ne morem tko naprej, prosim povej mi, me varaš? Koliko časa?...In ko ženska končno skapira, da jo daje neumesno ljubosumje in da od moža ne dobi ne U, ne MU… se odpravi pred ogledalo in začne jokati, ker se je zredila za nekaj kilogramov. Pepček si pogleda dve tekme in se počasi odpravlja v kopalnico, ko Mimica živčno hiti po hiši in sama sebe ošteva zaradi dveh odvečnih kilogramov. Pepčka mine še zadnja trohica poželenja po njej, zato se zapre v kopalnico in si misli: »Baba zmešana mi dela sive lase.«, potem pa gre srečen spat. Zakaj? ker je preživel še en dan v desetih letih zakona.










Po tej dolgi zgodbi, in hudem primerku ženske pridemo do zaključka, da imamo ženske drugačne vrednote v življenju. Družina, pospravljanje, nakupovanje, zapravljanje, ogovarjanje, cartanje… Želja po mirnem toku življenja. Pa saj se trudimo biti popolne žene… mislim, da se ne sikiramo glede kilogramov le zaradi sebe… in ne kompliciramo zaradi sebe. Iščemo pač neko nedosegljivo popolnost, in gremo iz ene skrajnosti v drugo. Večino časa smo zakomplicirane in zakompleksane… in ja, ni taka katastrofa, če izpademo nevednice…

Medtem ko moški so taka posebna bitja.

Sej, če jih vzameš pod drobnogled ugotoviš, da so tudi oni velikokrat v stiski, strahu, dvomih, a ni tako zelo razvidno in navsezadnje ni jim pisano na kožo, da izpadejo v določenem primeru kot ranjene ptice…

Ampak kolikor vem… če so: punca, TV, alkohol, in pivski prijatelji… tu je popolnost. Vsak ženski gib vzamejo za namig in le čakajo na priložnost, ko se pojavi fletna izgubljena ptička… Če ne drugač, pa jo je fajn vsaj izkoristit… (tako je bratec, ujagi xD…)

Jao, jao…sicer pa smo tu v prednosti ženske…me jih ne razumemo z eno glavo, medtem, ko nas oni ne razumejo z nobeno izmed dveh….



LP** se slišmo v petek, ko pridem iz Dunaja...



nedelja, 16. december 2007

Fototema tedna: prihodnost






Inflacija na tisočerih mestih, za tisoč stvari... sprememba valute in prevelika potrata zaradi ne-občutka vrednosti denarja...

(zakurla sem 2 zastave, poleg tega pa še sebe skor in našo bajto...vse pohvale :D)

TemaTedna: Pogled skozi prepovedano tančico prihodnosti...

(odjadram v prihodnost. Ne morem si pomagati..preveč sem radovedna…ampak, mar si res želim vedeti?)

»Nekaj je tako vročega tu… nekaj kar žari… nekaj kar čaka na svoj konec…izgoreva!«, nisem si želela pogledati v še ne napisano usodo, nisem še bila pripravljena na še ne razkrite skrivnosti prihodnosti, pa vendar…

Po toliko opozorilih, po toliko bojih smo prišli na to točko- točko samouničevanja. Pa vendar smo si zakrivali oči… Tu je deziluzija našega sveta, tu je deziluzija vodenja države, deziluzija EU, deziluzija mojega, tvojega, njegovega življenja...
Obljube desnice, levice, znane in neznane politične veje so ostale le nepomembne obljube za pridobivanje glasov. In tako kot pravijo katoliki: iz prahu si, v prah se povrneš… Počasi izgorevamo nad lastnim pogoriščem, kjer še tli nekaj brezveznih plamenov… Absolutno vodenje sveta mi meša misli, in nas vse postavlja v neugoden položaj… Mi, majhni ljudje brez besed, brez pravic…
Živali so vse že davno iztrebljene, povsod beton, bogati bedneži s svojim presežkom kapitala, katerega so nam izpod zob vzeli in zapečatili v svoje sefe… Izobilje, na drugi strani pa beda, še večja kot si predstavljamo…
Potem pa kot strela z neba…en velik buuum…Pok s katerim smo začeli naša dragocena življenja in POK, s katerim ga bomo zaključili. Edina rešitev za trenutno kalvarijo. Narava je kar naenkrat poskrbela, da postavi še zadnjo piko na koncu milijonov let človeštva.

…in ciklus se bo nadaljeval… nov prah, nove zvezde, nova žareča krogla, nova bitja…takšna, ki bodo spoštovala, in bila spoštovana…

Raje zakrijem tančico in čakam na pisalo, s katerim bi popravila usodo za vse svetovne napake… Zdaj vem, da nočem vedeti... naj ostanem naivna...

Lp*

četrtek, 13. december 2007

December...

Dobro jutro brez snežink... Dobro jutro z nežno roso...
December…
Čas, ko mi misli divjajo v vse smeri, le v pravo ne…
V glavi se rojeva iluzija, ki kar kliče v pregrešnost in norost. Pa kaj … naj veter piha kamor hoče, naj sonce vzhaja tam kjer se mu zljubi… samo, da lahko sanjarim naprej in se v počasnem posnetku prerinem do težko pričakovanih počitniških dni. Trenutno sem tako izvirnih idej in prepolna pozitivnosti, da bi lahko ekranizirali mojo osebnost. Pojavlja se tudi imunološka reakcija na vse stvari povezane s šolo in razglabljanjem o šolskih pojmih. Bil je čas Marije Terezije in njenih šolskih reform… mogoče pa je čas za Dono Gomilšek in prenovitev reform? Vsekakor bi vam pustila, da dlje poležavate v toplih posteljah… Poraja se milijone idej, prošenj, kako bi popestrila to prehitro življenje… toliko jih je, da svetloba kar oslabi pri prehodu skozi takšno gosto snov, kot so moje misli… Ob besedi »zvezki« mi gre počasi že na smeh… le zakaj bi se še mučili z dolgimi nerazumljivimi besedami nanizanimi na tisočerih straneh…

Lučke so razobešene po mestu, na radiu že vztrajajo z neštetokrat preposlušanimi komadi… manjka samo še nekaj snežink, ko se skozi toplo sobo zazrem na mrzlo pravljico pod mojim oknom…

torek, 11. december 2007

Lepa dekleta ljubijo barabe...
















»Lepa dekleta ljubijo barabe.«

Rek, ki je obstajal in obstaja še vedno…
kaj pa odgovor?

Ženske smo na nek način nerazumni skupki čustev in estetike. Opazujemo in smo opažene. Strmimo k popolnosti in sanjamo visoko nad oblaki… in v vsem tem sanjarjenju…kako to, da naletiš ravno na t.i. barabo? (nekaj odgovorov)

a) enostavno: večji delež moških je barab.

b) Kavalirji, kaznjenci, osvajanje, vodenje, organiziranje… vse te prvine voditeljstva in vladanja pripisujemo moškim. Dejstvo je da imajo jajca- Upajo si! Igrajo na vse ali nič, tvegajo…in s tveganjem imajo več možnosti, da dobijo. Z odločnostjo »premikajo gore.

Ženske v nasprotju na svet gledamo bolj iz čustvenega vidika in se skušamo razumno ravnati po ženskih instinktih. V vsem tem čustvenem svetu pa potrebujemo nek ščit, ko se spopademo z realnostjo… dobimo pa ga ravno pri moških. In ne pri pomehkuženih, ženstvenih… temveč pri konkretnem kosu mesa.
»Tip ko bik, pa se ne rabiš zarad težav ubest na štrik.«(domišlija pač)

c) Nasprotja se privlačijo. Tako kot se privlačita negativni in pozitivni delec… Ženske ne moremo živeti v milini in z angelskim sijem nad glavo… rabimo pač nekoga, ki popestri našo pridnost… Živela nasprotja!

Lep pozdrav*

Haiku...

Skrbno s črnilom
na belo površino
izlivam dušo.

Skrivam, odkrivam,
notranjost mojih želja.
Odpiram okna.

Dvomi, lebdenje…
Mar sodi to v življenje?
Kaj sem? In kam grem?

Želim gladino,
odsev svojega jaz-a.
Zbudi se sanjač!


v premislek...Lp

nedelja, 09. december 2007

Z zamudo

"Rjave oči v katerih vsak se izgubi,
Njene ustne kapljajo med,
Njen nasmeh je kot razcveteni cvet.
Veter razmetava ji divje kodre,
Cela je kakor boginja za vse svetovne odre.
S črnilom izdaja svoje občutke na bele površine.
Združuje jih v stavke, v lepe poezije."

Skupek pozitivnosti, smeha, energije, inteligence in talentiranosti obenem... ena in edina ...moja Diana.

vse najboljše za tvoj rojstni dan*


_________________________________________
Na kratko o njej:
Rodila se je v Nemčiji, nato se je pri njenem 7. letu (men se zdi da nek tam) preselila s staršema v Maribor. Pred glasbeno kariero je veliko časa posvečala slikanju in risanju, potem pa je to panogo opustila. 10 let je bila manekenka, peti se je učila pri Dadi K. Je profesorica nemščine in angleščine. Mojega atija je spoznala v skupini Karavan`s, ko je Nuša Derenda nehala peti zaradi nosečnosti. Ati in Diana sta odšla na svoje in začela skupaj ustvarjati glasbo zase in za druge v dvonadstropnem studiu, ki sta ga ustvarila pred..hm.. 3 leti?
Diana obožuje risanke: (Reševanje malega Nema ipd.), piše svetovno dobre texte, skrbi za svojo maltežanko Medejo in za morski akvarij. Je zlo pozitivna oseba, ko se skos smeji (Dona+Diana= jok+smeh).


četrtek, 06. december 2007

Skok čez plot...

Skok čez plot…
Vam je znano? Seveda. Vsi veste kaj to pomeni …
Je prestop namišljene meje, čez katero naj ne bi stopili. A kaj ko se je skušnjavam tako hudičevo težko upreti … Nekoč sem brala neko raziskavo, ki je pokazala, da veliko ljudi svoje partnerje prevara s sodelavcem oz. sodelavko. Tudi v filmih je večinoma tako, da se bogati direktor ševi okoli s tajnicami ipd. …

Varanje je izdaja partnerjevega zaupanja. Ljudje se ga poslužujejo, če so v zvezi nesrečni ali pa zgolj zaradi radovednosti. Rodili smo se s to »napako«, da smo blazno radovedni in ponavadi vemo tudi, kaj se dogaja pri sosedih, med rjuhami, celo bolje kot oni sami. Takšen tipičen primer smo ŽENSKE. Vse bi dale, da izvemo nove prepovedane novičke (in po možnosti podatke posredovale še ostalim primerkom radovednih oči). Tega se enostavno ne da spremeniti, pa si lažite kolikor hočete! Ljudje smo zahrbtna bitja, kljub temu, da ves čas poudarjamo, da nas zahrbtnost zelo moti. Že mogoče, vendar 95% teh ne-zahrbtnežev je prav tisto, čemur sami nasprotujejo.

Mislim, da večina ljudi vara zaradi svoje nepotešenosti v zvezi in v iskanju nečesa, kar manjka. Sej večinoma se niti ne zavedajo kaj manjka, samo porodi se želja po nečem še ne razkritem. Kdo pa bi se lahko uprl extra-obdarjeni tajnici s sočnimi ustnicami in sexi mini krilom? (Jst že ne =D). In ko tako zamenjaš nekaj ljubic/ljubimcev… ali se začneš zavedati kakšen zaklad imaš doma, ali pa se zaveš da ti puščoba, ki te čaka doma s kosilom, ne nudi tako divjega sexa, kot pa sveža rožca za pisarniško mizo. In v tistem trenutku se ti še tko mali avto zdi prostoren kot limuzina, pripravljena za avanturo. Sicer v najstniških letih se to pogosto dogaja, da pač iščeš še kaj novega … ampak se skozi čas naveličaš letanja iz cveta na cvet in v stiski, ko potrebuješ objem, nimaš nikogar ob sebi…pa takrat?! Potem pa smo pri pomembnem spoznanju… počasi prideš do tega, da sočloveka ne rabiš le za lizarjenje, ampak v njem vidiš tudi prijatelja- za pogovore.

»Denar je sveta vladar« … in niti ljubezen nima več takšnega pomena. Velikokrat se izkaže samo kot krajša pot za iznajdljive, da iz bogatega ljubimca/ljubimke/moža/žene/fanta/dekleta izmolzejo največ denarja koliko se da…
Kupi kdo ljubezen??(baje se to v današnjih časih da)


Jst še vedno pravim: Ostanite zvesti sebi…ne prodajte srca za denar!

sreda, 05. december 2007

Dragi Miklavž...


Dragi Miklavž...
Tudi letos sem bila zelo pridna... nisem bila razsipna z denarjem, in bila sem zelo ubogljiva, tiha in mirna. Menim, da si za nagrado zaslužim kup daril. Nekaj sem si jih tudi sama kupila (kot sem že omenla- nisem bila razsipna z denarjem. Šparam!)


Dragi Miklavž, bod ti vsaj pol tko dober, kot jst, pa mi prnes 100jkota v žaklju... pa še eno kilo kivija... pa bobipalčke s cimetom pa....pa še pa še...dobro, morem nekaj še pustit za Božička... (lahko tut prineseš listek s sedmico za Loto...potem bom tudi jst obdarovala)

Kaj ste pa vi letos naročili Miklavžu?
(dobila sem šal, rokavice-da me neo zeblo. Poleg tega pa še denarnico, ker mami srčno upa, da bom tokrat bolj šparala.)

p.s.: Na vrsti še zadnja tedna za pridobivanje pisnih ocen (se opravičujem zaradi nerednega pisanja- potrpte no malo). Jutri: Matematika test in matematična predstavitev za 9-letkarje: rap Pot v f(x).

(Na sliki lepa, nekdanja blondina, moja nekdanja Lara... "Lanski Božič")
Lp**

nedelja, 02. december 2007

Smrtna kazen...ZA ali PROTI?

V petek, 30.11. je bil Svetovni dan boja proti smrtni kazni. Ker si je naš razred ta dan izbral za projektni dan, se je v petek vse vrtelo okoli te teme.

ZA ali PROTI? Večino razreda je ostalo neopredeljenih, drugače pa jih je bilo tudi veliko proti smrtni kazni. Zbrali smo borih 76-80 podpisov peticije ljudi, ki so PROTI (men se zdi da jih je blo tolk). Osebno sem ZA smrtno kazen za najhujše zločine, čeprav se tu ponovno pojavi Žigovo vprašanje: "Kaj pa je zate hujši zločin?" Zame je najhujši zločin množični uboj, načrtno ubijanje, kruto in brez kančka slabe vesti... Ampak kot je bilo rečeno v razredu:
"S čim več smrtnimi kaznimi, bo padala tudi meja za katero bi se jo izvršilo."

Nekateri so bili tudi za samoodločbo, pri kateri se zapornik na dosmrtno v ječi lahko odloči tudi za smrtno kazen. Namreč za nekatere je večja kazen do smrti trpeti v ječi, kot pa takoj umreti. Čeprav si ravno ne predstavljam, kako je če veš da te v naslednjih minutah čaka smrt. Grozno, če gledamo iz stališča obsojenca! Vendar, če se bodo še naprej pojavljale tako nizke kazni (kolikor vem je pri nas najvišja 30let), potem se splača ubijati, če ti gre nekdo toliko na živce. Rešiš se ga za celo življenje, potem malo odsediš in se zopet vrneš. Če boš pospravil še enega ali pa normalno živel dalje...to je pa tvoja odločitev.

Vendar če ti nekomu vzameš pravico do življenja in ne spoštuješ življenja drugih, potem si tudi ti ne zaslužiš živeti. Zakaj vendar!? Potem, ko ti je žal, da so te razkrinkali za družinske člane, ki si jih privezal na stole, prebičal starša in nato ju pred otrokoma ubil in razkosal. Nato pa vsakega od otrok 30x zbodel po celem telesu, najstarejšo hčerko pa živo zakopal... ALI SI POTEM RES ZASLUŽIŠ ŽIVETI?! Si zaslužiš spoštovanje? In zame ni opravičila, da si bolan na možganih, da si na tabletih, da ti je nekdo podtaknil mamila, da ti družina ni plačala najemnine... Za tako okrutno dejanje si zame brezčutnež, ki si ne zasluži niti enega diha na tem svetu. Naredimo prostor človeškim bitjem, ki si zaslužijo mesto tu! Ampak ponovno se tu pojavi: "Kakšen motiv pa je imel ta človek za uboj?"
Mogoče pa so to slabe izkušnje iz mladosti, slabe izkušnje z ženskami in se jim nato maščuje... Mogoče so ga starši bičali za stvari, ki so menili, da so napačne. Vedno se pojavi nekakšno vprašanje, ki te razdvoji...

"Ubijanje je prepovedano, ne? No, kdo pa pravi da lahko mi potem ubijamo tiste, ki so ubijali? Ubijali bomo za ubijanje? Mar ni tudi to skregano z zakonom? Da bomo mi postavljali katero ubijanje je pravilno in katero ne? Kaj pa, ko bo na to mesto odločanje prišel človek, ki je zagrešil zločin?" (by Žiga)

Pa smo spet tam...smrtna kazen: ZA ali PROTI?
___________________________________________________________________
Na hitro nekaj podatkov iz spomina:
Urnik:

Predura: izdelovanje plakata o smrtni kazni
1. ura: biologija: pogovor o možganskem delu, ki povzroča agresijo in čudne nagone
2. ura: geografija: vrisovanje v neme karte na podlagi podatkov.
3. ura: jeziki (nemščina, francoščina) moja predstavitev giljotine v francoščini
4. ura: zgodovina: razprava: Za ali Proti?
5. ura: slovenščina: pisanje apelov(pozivov na nepravilnosti, kršenje človekovih pravic...)
6. ura: športna: borilne veščine
7. ura: smrtna kazen skozi izjave

Smrtna kazen- je zakonski uboj zapornika kot kazen za zločin, ki v družbi velja za nekaj težkega. Zaporniki, obsojeni na smrt so med čakanjem za izvršitev ločeni od sojetnikov.

*Na izvršitev smrtne kazni v ZDA trenutno čaka 3400 ljudi.
*Leta 2006 je bilo usmrčenih 1591 ljudi, večinoma iz Sudana, Iraka, Irana, Japonske, Pakistana in ZDA.
*Slovenija: smrtno kazen so izvedli leta 1957, uradno pa je bila odpravljena leta 1989.
*Poznamo 6 načinov smrtne kazni, ki se uveljavljajo glede na razvitost države: električni stol (ZDA), obglavljanje(Saudska Arabija), obešanje (Egipt, Iran, SUdan, Japonska, Jordanija...), smrtonosna injekcija(Kitajska, Gvatamala, ZDA), smrtni strel (Belorusija, Kitajska, Tajvan, Vietnam), kamenjanje (Afganistan, Iran).
* V Evropi je smrtna kazen le še v Belorusiji
* Proti smrtni kazni se zagreto bori organizacija Amnesty International

La guillotine est une machine, qui a été utilisée en France, en Suisse, en Belgique, et en Allemagne. La guillotine est inventé par joseph-Ignace Guillotin. Mais le première a été faite par Charler-Henri Samson et allemand Tobias Schmidt.



ZA ali PROTI? ZAKAJ? (komentirajte in me raztrgajte :D)